Uvod v zen budizem

Suzuki skuša s pričujočim delom približati zen budizem zahodnjaškemu razumu. Ko ga primerja z drugimi duhovnimi praksami, ugotavlja, da čeprav se je zen razvil iz indijskega budizma in se kot zen vzpostavil na Kitajskem, se je dokončno prečistil šele na Japonskem. Zaradi te trditve je bil avtor deležen kritik in očitkov o nacionalizmu. Ne glede na to je treba dati avtorju prav, v pogledu, da je zen očiščen verskih in mitskih primesi in kot tak odrešuje duhovnega pripravnika v neposredni praksi in z neposrednimi orodji.
Temeljno orodje je od učitelja povzročena prigoda, po kateri se pri učencu za hip razpustijo razumski zaključki in se nanj spusti Duh, razsvetljenje oz. satori. Prigoda s tem postane KOAN, duhovna zgodba za naslednje rodove. Koan premore skrivni nauk, ki je skriven, ker se ga ne da razumsko razložiti. Zato je koan za bralca le vaba k skoku v neznano, medtem ko je bil za duhovnega pripravnika iz zgodbice same konkreten vstop v razsvetljenje oz. satori. To pomeni, da je koan bralcu nerazumljiv predvsem zato, ker ne pozna vseh odtenkov pripravnikovega psihičnega ozadja, po katerih so se njegovi razumski zaključki podrli in v njem odprli pot za spust Duha. Duh sam je za bralca neopisljiv, medtem ko je za razsvetljenega pripravnika v polnosti izkusljiv in ekstatičen. Delo je oplemeniteno s pronicljivo spremno besedo Carla G. Junga.