Piranesi

Žanrfantastični roman, filozofski roman, personalni roman
Narodnostangleška literatura
Kraj in leto izidaLjubljana, 2021
Založba
Zbirka Sanje. Roman
Prevod Alenka Ropret
Ključne besede Fantastični svetovi, Labirint, Znanstveniki
Število strani

269

Čas branja

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

8-9 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Skrivnostna Hiša in njen prebivalec

Glavnega junaka spoznamo, ko se odpravi po vsakdanjih opravilih v svojem domovanju, prostorni Hiši. Svoje dneve in delo vestno beleži, zato njegov svet spoznamo skozi dnevniške zapise. Piranesi, kot mu reče njegov edini prijatelj Drugi, živi v Hiši, polni Preddverij, Dvoran in Kipov. V njunem svetu je bilo še trinajst drugih ljudi, ki pa so že vsi pokojni. Piranesi in Drugi se sestajata dvakrat na teden in skupaj iščeta Veliko in skrivno znanje. Ko pa Piranesi začne dvomiti o njuni misiji, ga odziv Drugega spodbudi na pot, na kateri bo odkril več o svojem domovanju in življenju. Piranesi je drugi roman angleške pisateljice Susanne Clarke (1959). Uveljavila se je s fantazijsko trilogijo Jonathan Strange in gospod Norrell, ki je bila ovenčana z veliko nagradami. Tudi pričujoči roman je prejel prestižno žensko nagrado za leposlovje (VB) in je bil nominiran še za vrsto drugih nagrad. Gre za osebno zgodbo glavnega junaka, ki pa je napisana izjemno lirično, s posebnim jezikom in slogom, kjer so deli Hiše in naravni pojavi zapisani z veliko začetnico. Roman se začne zasanjano, s Piranesijevimi opisi Hiše in njegovimi razmišljanji, ko pa skupaj z njim odkrivamo, kaj se mu je zgodilo, dobi zgodba pridih napetega trilerja, ki nas drži v napetosti do zadnje strani.

Glej tudi:

Odločen sem, da bom v času svojega življenja raziskal kolikor mogoče veliko Sveta. V ta namen sem se podal vse do Devetstošestdesete dvorane proti Zahodu, do Osemstodevetdesete dvorane proti Severu in do Sedemstooseminšestdesete dvorane proti Jugu. Povzpel sem se do Gornjih dvoran, kjer se Oblaki premikajo v počasnem sprevodu in se Kipi iznenada kažejo iz Meglic. Raziskal sem Potopljene dvorane, kjer so Temne vode prekrite z belimi lokvanji. Videl sem Zapuščene dvorane Vzhoda, kjer so se Stropovi, Tla – včasih celo Stene! – sesedli in mrakobnost prebijajo prameni sive Svetlobe. (str. 15)

Citati

(1)
Julija

"Morda je pač tako, če si z drugimi ljudmi. Morda te lahko celo ljudje, ki jih imaš neskončno rad in jih neskončno občuduješ, pripravijo, da vidiš Svet na način, kot ga raje ne bi."

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 163
Komentarji: 0
Število ocen: 5
Želi prebrati: 6
Trenutno bere: 1
Je prebralo: 10