| Žanr | družbenokritični roman, ljubezenski roman, problemski roman |
| Narodnost | literatura ZDA |
| Kraj in leto izida | Tržič, 2022 |
| Založba | Učila International |
| Prevod |
Petra Brecelj |
| Ključne besede | Nasilje v družini, Odnosi med spoloma, Odnosi v družini, Zloraba |
Roman se začne kot še ena ljubezenska zgodba. Lily, katere otroštvo je bilo zaznamovano z nasiljem njenega očeta, se po končanem študiju preseli v Boston, kjer odpre svojo cvetličarno. Spozna čednega, uspešnega in ambicioznega nevrokirurga Ryla, njegova sestra Allysa postane njena najboljša prijateljica, v mesto se po očetovi smrti preseli tudi njena mama. Vse kaže, da življenje ne bi moglo biti lepše. Vendar pa te velikokrat najbolj prizadenejo tisti, ki jih imaš najraje. Izkaže se, da Ryle ne zmore obvladovati svoje jeze, nasilje pa se le še stopnjuje. Po zadnjem brutalnem napadu v bolnišnici izve, da je noseča. Kljub razdvojenosti se po rojstvu otroka odloči za ločitev. Nasilje je doživljala njena mama, nato ona, ta vzorec pa mora prekiniti zaradi hčerke. Lily je v otroštvu pisala dnevnike, preko katerih spoznamo njeno življenje pred prihodom v Boston. Nikoli ni razumela mame, ki ni zmogla zapustiti njenega nasilnega očeta. Ko se zdaj sama znajde v podobnem položaju, spozna, da zapustiti nekoga, ki ga ljubiš, navkljub vsemu ni tako lahko, kot o tem misliš, če sam tega ne doživiš in sodiš od daleč.
Objavljeno: 22.03.2022 22:52:28
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:48:59
»Vsi imamo mejo. Kaj smo pripravljeni prenesti, preden se zlomimo. Ko sem se poročila s tvojim očetom, sem točno vedela, kje je moja meja. Ampak počasi … vsakič, ko se je zgodilo … se je moja meja malo zamaknila. In še malo. Prvič, ko me je tvoj oče udaril, mu je bilo takoj žal. Prisegel je, da se nikoli več ne bo ponovilo. Drugič, ko me je udaril, mu je bilo še bolj žal. Tretjič, ko se je zgodilo, me ni samo udaril. Pretepel me je. In vsakič sem ga vzela nazaj. Potem pa mi je četrtič samo primazal klofuto. In ko se je to zgodilo, mi je odleglo. Spomnim se, da sem pomislila: ‘Tokrat me vsaj ni pretepel. Tole pa ni bilo tako hudo.’«
Prtiček si dvigne k očem in reče: »Vsakič, ko se zgodi kaj takega, se tvoja meja okruši. Vsakič, ko se odločiš, da boš ostala, naslednjič še toliko težje greš. Sčasoma svoje meje sploh ne vidiš več, ker si misliš: ‘Zdaj sem zdržala pet let. Kaj bo še dodatnih pet?’«
Str. 314-315
