skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

Nekropola: roman v stripu

Žanrstrip
Narodnostslovenska literatura
Kraj in leto izidaLjubljana, 2022
Založba
Ključne besede Koncentracijska taborišča, Nacizem, Svetovna vojna 1939-1945, Vojni zločini
Število strani

167

Čas branja

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

5-6 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Eden najbolj znanih slovenskih romanov v obliki stripa.

Boris Pahor (1913–2022), tržaški pisatelj in akademik, je bil eden najpomembnejših in najuglednejših slovenskih intelektualcev zadnjega stoletja. Njegov avtobiografski roman Nekropola, ki je izšel leta 1967, mu je prinesel mednarodno prepoznavnost. V njem opisuje čas, ki ga je med drugo svetovno vojno preživel v taborišču Natzweiler-Struthof in gre za eno najbolje napisanih pričevanj o taboriščnem življenju v svetovni literaturi. Prav tako tržaški ilustrator in stripovski ustvarjalec Jurij Devetak (1997) ustvarja za različne slovenske revije in časopise v Trstu. V priredbo Nekropole je večinoma vključil nespremenjene dele Pahorjevega besedila, ponekod je povedi le zgostil ali dele izpustil v skladu z naravo stripovskega medija. V romanu se prepletata tako preteklost kot sedanjost in hkrati vključujeta Pahorjev obisk spominskega parka ob koncentracijskem taborišču Natzweiler-Struthof, njegove spomine na tisto obdobje ter čas, ko je bil sam taboriščnik. Boris Pahor je umrl tik preden je bil roman v stripu dokončan, vendar je kljub temu bil s priredbo romana v strip seznanjen in je z avtorjem tudi sodeloval.

Glej tudi:

In gozd je bil pri vsem tem nedolžen, a kljub temu sem mu takrat očital, da je s svojo gostoto nudil skrivališče pogubi, v njem sem obsojal vso naravo, ki se v vertikalnih črtah vzpenja k soncu, a se ni premaknila, ko je sončna svetloba izgubljala sleherni pomen. Čutil sem odpor do dreves, ker bi se morale iz njihove teme prikazati čete tako dolgo pričakovanih bojevnikov, ki bi onemogočili tiho žrtvovanje alzaških mladenk. (str. 70)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Nekropola: roman v stripu.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 94
Komentarji: 0
Število ocen: 2
Želi prebrati: 3
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 6