Satanov tango

Satanov tango je tretje v slovenščino prevedeno delo kultnega madžarskega pisatelja, ki za svoje pisanje prejema prestižne nacionalne in mednarodne literarne nagrade. Je njegov prvenec, ki ga je napisal sredi osemdesetih let 20. stoletja. Ob izidu je bil roman deležen tudi negativnih kritik, saj so zagovorniki takrat že razpadajočega državnega realsocializma v njem videli pesimistično vizijo razmer v državi. V resnici pa Krasznahorkaijevo pripoved o životarjenju otopele in obubožane vaške skupnosti sredi Panonske nižine govori o tem, kar je globlje v človeški naravi, in bi se podoben satanski ples lahko odvijal v katerem drugem času kjerkoli drugje. Poleg fizičnega in duševnega stanja nastopajočih likov vzdušje vsesplošnega obupa, bede in propada poudarja sam scenarij mrzlega jesenskega deževja, blata, plesni, pajčevine in gnijočih odpadkov. Pa vendar v njihovem omejenem svetu kjer tisti, ki so bili ponižani, ponižujejo druge, živi upanje na njim bolj naklonjeno prihodnost. V svoji preproščini nasedejo spretnemu prevarantu in oropani svojih še zadnjih oprijemljivih točk: domačega ognjišča, prihrankov in sosedske skupnosti, postanejo zgolj še nemočni atomizirani posamezniki, ki jim življenjske usode iz zakulisja krojijo v pohlepni preračunljivosti spretnejši od njih. Krasznahorkaijev stil pisanja, plaz brezštevilnih podrobnosti in poglabljanj spisan v dolgih stavkih, zahteva pozornega bralca. Ta bo bogato nagrajen z doživetjem kafkovsko grotesknega sveta, ki mestoma prestopa okvire realnega. Po romanu je bil posnet film z istoimenskih naslovom v režiji madžarskega režiserja Bele Tarrja.