Težka voda

Romaneskni prvenec novinarke Pie Prezelj Težka voda je že pred izidom vzbudil veliko zanimanja in tudi velika pričakovanja. V njem avtorica (spre)govori o patriarhatu, nasilju, staranju, krivdi, obžalovanju, prešuštvu, osamljenosti, homoseksualnosti, demenci … V središču dogajanja je Ida, vdova, ženska brez otrok, zaradi česar je v vasi označena kot ‘nerabna’. Okolica seveda o njej na veliko šušlja in si izmisli tudi vzrok za to, da ni izpolnila pričakovane vloge – kot deklica naj bi utrpela hudo telesno poškodbo. Čeprav se ji v resnici ni zgodilo nič tako groznega, Ida seveda ima skrivnost. Gre za dogodek iz njene mladosti, ki jo je – čeprav se ni razvil in ni doživel ponovitve oziroma ravno zato – odločilno zaznamoval, spomin nanj z leti nikakor ni hotel zbledeti, temveč je postal samo še bolj živ. Idina zgodba se ves čas prepleta z zgodbami drugih oseb – predvsem sosede Marte in župnika Lojzeta, pa tudi Martinega in Idinega moža, odsotne Milene in drugih likov, s pomočjo katerih avtorica slika čas in prostor. Dogajanje je umeščeno v vaško okolje, v katerem se vsi poznajo oziroma mislijo, da vedo vse o vseh. Toda izkaže se, da so njihova življenja, o katerih avtorica zapiše, da so pravzaprav “klobčiči (ponesrečenih) trenutkov”, v veliki meri polna skrivnosti, napačnih odločitev, krivde in obžalovanja. Zlagano življenje je živela tudi Ida, ki se v trenutku obupa odloči, da bo povedala svojo zgodbo in se s tem svetu (in tudi sebi) končno pokazala takšna, kot je v resnici. Roman je zelo kratek, dogajanje zgoščeno, nelinearno in sestavljeno iz fragmentov. S slogovnega vidika je neke vrste zrcalo posameznih pripovednih niti – tako kot v življenju protagonistov ostane tudi v njem marsikaj zamolčano oziroma zgolj nakazano. Čeprav pisanje na začetku deluje kaotično, se je treba branju samo prepustiti (in biti pri tem pozoren na sleherno besedo in podobo), polagoma nam namreč uspe ujeti rdečo nit in nato zgodbo tudi razplesti do konca oziroma začetka. Roman govori o teži življenja, medčloveških odnosov in sveta nasploh, vendar avtorica vanj spretno vpleta lahkotnejše in tudi humorne drobce. Težo pisanju jemlje tudi zelo bogat in slikovit jezik.