Ženska iz samopostrežne trgovine je prvo delo sodobne japonske pisateljice Sayaka Murata, prevedeno v slovenski jezik. S tem romanom je postala dobitnica najprestižnejše knjižne nagrade na Japonskem, nagrade Akutagawa. Glavna junakinja Keiko, ženska sredi tridesetih let, na svet gleda z drugačnimi očmi. Ugotavlja, da ji različno dojemanje sveta, iskrenost in njena lastna individualnost prinašata samo težave. Strah pred nesprejetostjo in etiketo čudaštva jo žene v obupna prizadevanja za dosego “normalnosti” in s tem sprejetosti v družbi. Zaposli se v trgovini, kjer ji v podrejanju normam in ustaljeni rutini, uspe najti notranje ravnovesje. Le tako se počuti kot del dobro utečenega kolesja in sama “normalen”, delujoč delček sveta. Kaj moramo v življenju doseči? Kaj se od nas pričakuje in kaj je normalnost?… To je le peščica vprašanj, ki se nam porajajo ob branju. Knjiga, napisana v preprostem jeziku, s pridihom Japonske, je neobičajna, globoka, upajoča in iskrena pripoved, ki postavi ogledalo družbenim normam in prilagajanju posameznika le-tem.
Objavljeno: 03.08.2023 14:59:49
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:53:30
Zelo dobro napisana knjiga. Bistvo knjige je sicer drugje in sicer v vprašanju kakšno življenje družba oceni za normalno in kakšno za izven okvirjev.
Ampak zdaj se tudi sama sprašujem, kaj si o meni misli prodajalec oziroma prodajalka v moji samopostrežni trgovini, ko pridem tja nakupovat vsak teden, včasih tudi večkrat na teden.
Knjiga je zabavna. Kritizira družbo, ki drugim narekuje kaj je prav in kaj ni prav. Ni prav, da je 36 letna glavna junakinja samska, brez otrok, brez fanta in ima zgolj priložnostno delo v trgovini. Vsi so zaskrbljeni zanjo. Ko nekega dne sporoči, da ima fanta so vsi okoli nje olajšani, saj jo jo imajo za “normalno”. Samo še “normalno” službo bi morla imeti, ali pa sploh ne in poskrbeti za naraščaj, če ima njen fant “normalno” službo. Ta je pa brezposeln, brez punce, delo ga sploh ne zanima, sam pravi, da se od prazgodovine ni nič spremenilo. Pravico do oplojevanja in razmnoževanja imajo samo najuspešnejši moški. Ker sam, kot brezposeln, to očitno ni, nima pravice do razmnoževanja. Rad pa bi bil “fant” glavne junakinje, čeprav ga 36 letna devica spolno ne privlači in se mu ne dvigne ob njej. Mu pa odgovarja, da se pretvarja, da ima punco, saj ga ta vzdržuje. Ona pa lahko drugim razlaga, da ima fanta, in jo vsaj delno pustijo na miru, ker je “normalna.”
Škoda, da knjiga ni daljša in vse te ideje in zgodba še bolj dodelana. Mi je pa bila všeč.