Imej me rajši od vsega na svetu : zgodbe o pripadanju

Mira si je že kot triletna punčka želela samo eno stvar. Da bi jo imeli najrajši na svetu. Doma so jo imeli neskončno radi babica, mama in očka. Nudili so ji vse, da je lahko preživljala brezskrbno otroštvo in mladost. Omogočili so ji najboljšo izobrazbo, učenje tujih jezikov, na potovanjih je odkrivala svet za železno zaveso. Kot mlada intelektualka je bila polna želje po ljubezni, notranjega nemira in upora. Odkrito nam spregovori o vseh svojih negotovostih, depresiji, strahovih in upih.

Mira Furlan, rojena leta 1955 v Zagrebu, je odraščala v družini, katere člani so bili različnega porekla – slovenskega, italijanskega, hrvaškega, srbskega in judovskega, zaradi česar se je do konca življenja počutila kot državljanka sveta. Ampak leta 1991 se je bilo potrebno postaviti na »pravo« stran. Tik pred vojno v nekdanji Jugoslaviji je igrala tako v zagrebškem kot beograjskem gledališču. V Beogradu je živel tudi njen bodoči mož, njena velika ljubezen – režiser Goran Gajić.

Do včeraj priljubljena zagrebška igralka je zaradi osebnih odločitev in neopredeljenosti naenkrat postala tarča medijskega linča. V časopisih so izhajali članki z naslovi Tragična usoda velike hrvaške igralke in Težko življenje lahke ženske. Brez pojasnila so jo odpustili iz hrvaškega narodnega gledališča in ji zaplenili zagrebško stanovanje. Skorajda vsi prijatelji so ji obrnili hrbet.

Konec leta 1991 je skupaj z možem imigrirala v ZDA. Nekdanja igralka, doma ovenčana s pomembnimi nagradami, je v obljubljeni deželi delala kot natakarica, njen mož pa kot selitveni delavec. Sčasoma ji je tudi v Ameriki uspelo stopiti na odrske deske in pred filmsko kamero ter si ustvariti novo kariero. Leta 1998 se je zakoncema rodil sin Marko Lav Gajić. Odločila se je, da mu (v angleščini) zapiše, kaj se je dogajalo pred njegovim rojstvom, da bi razumel domovino svojih prednikov.
Devet let kasneje se je prvič vrnila »domov«. Nekateri ljudje jo še vedno sovražijo, drugi jo (malce na skrivaj) ljubijo.
Avtobiografija Mire Furlan predstavlja neke vrste kroniko in kritiko časa, ki se ne sme ponoviti in ne pozabiti.
Mira Furlan je mnogo prezgodaj umrla januarja 2021 za posledicami virusa Zahodnega Nila. Njena knjiga je izšla posthumno.