| Žanr | družbeni roman, personalni roman, zgodovinski roman |
| Narodnost | italijanska literatura |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 2023 |
| Založba | Hiša knjig, HKZ |
| Prevod |
Mina Mušinović |
| Ključne besede | Družina, Fašizem, Matere, Nacizem, Odnosi med spoloma, Poplave, Svetovna vojna 1939-1945, življenje na podeželju |
Zgodba se posveti dogajanju, ki je umeščeno v čas pred, med in po drugi svetovni vojni na Južnem Tirolskem. Glavna junakinja Trina, domačinka vasice Curon, pripoveduje svojo zgodbo tako, da bralca na vsake toliko opomni, da je njena zgodba namenjena točno določeni osebi – njeni hčerki. Trinino življenje je od študijskih dni naprej preplet tragičnih okoliščin, neverjetnega poguma in stalnih preizkušenj duha. Kar loči ta roman od drugih zgodovinsko navdahnjenih zgodb je Trinina prvoosebna izpoved, ki bralca nagovarja: opiše svoja študijska leta, tkanje prijateljskih vezi, ilegalno poučevanje otrok v času italijanskega fašističnega režima, čas zaljubljenosti, rojstvo otrok, nenadno izgubo, mizernost življenja med in po vojni, čas gradnje jezu in prisilni eksodus iz lastnega doma, ko vas poplavi.
Pisatelj Marco Balzano mojstrsko izrazi bolečino in vztrajnost svoje glavne junakinje s prepričljivim, samozavestnim stilom, ki v bralca zareže na pravih mestih. Naslanja se na resnične zgodovinske dogodke – leta 1950 je elektropodjetje Montecatini zgradilo jez, kar je vasico Curon posredno pokrilo z umetnim jezerom. Danes ga poznamo kot jezero Resia, iz katerega gleda samo še zvonik vaške cerkve. Poleg Trinine osebne zgodbe pisatelj izpostavi ozadje zgodovinskega dogajanja tudi preko drugih likov, njihovo stisko in nemoč ohraniti domove in polja, ki so bila zanje smisel in glavni vir preživetja.
Marco Balzano je učitelj in pisatelj, rojen leta 1978 v Milanu. Piše eseje, poezijo in prozo. Ostala bom tu je eden izmed njegovih štirih romanov, zanj pa je prejel številne italijanske in mednarodne literarne nagrade.
Objavljeno: 07.09.2023 10:31:04
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:53:53
“Poskusila sem mu vzeti zvezek iz rok, a me je zgrabil za zapestje. Ni hotel, da bi se ga dotaknila. Lepo je risal, imel je mehko potezo, ki je postajala močnejša okoli oči in ust. Na nekaterih listih so bile le tvoje roke. Na enem čevlji z mašno, ki sem ti jih kupila za obhajilo. Na drugem si bila narisana pri mizi, ko si delala naloge. Na enem sem ti česala lase. Na risbah si imela še vedno dolge lase, kot takrat, ko si začela hoditi v šolo.
Nisem vedela, da je risal. Nisem vedela, da je imel zvezek, ki ga je skrival v predalu z nogavicami. Nisem vedela, kaj je počel ves tisti čas, ko ga ni bilo doma. Po vseh tistih letih o njem nisem vedela praktično ničesar.” (str. 170)
in nato
Skozi pismo, ki ga mati piše hčerki spoznavate dogodke pred, med in po 2.SV z opisi resničnih dogodkov poplavljene vasi, ki je izginila zaradi posledice dogodkov.
Zelo dobro opisano dogajanje v prvi osebi, ki razlaga stanje v vojnem času in čustveni stres, ki ga je človek zmožen prenašat vse do konca.
Ali hčerka na koncu prebere pismo ali ne? Preberite knjigo.
Ena ljubših knjig o dogajanju 2 svetovne vojne. Na zelo pristen način pisanja spoznaš koliko človek zmore, prenese,… In začutiš kaj je ljubezen do rodne zemlje