Prostovoljec

Prostovoljec je resnična zgodba o voditelju poljske odporniške celice med drugo svetovno vojno, Witoldu Pileckemu, ki se je infiltriral v taborišče Auschwitz z namenom, da bi tam organiziral odpor, po neuspehu pa mu je uspelo iz njega celo pobegniti. Več razlogov je, da je njegova zgodba do danes ostala manj znana, a najprej nekaj besed o sami knjigi.
Prostovoljec se od sorodnih knjig ‘iz Auschwitza’, ki so v zadnjih letih naletele na precejšen uspeh, razlikuje po odsotnosti vsakršne dodatne domišljijske drame in avtorskih literarnih akrobacij. Jack Fairweather, ki je za to delo – upravičeno – leta 2019 prejel nagrado Costa za najboljšo biografijo, je opravil izjemno delo in zapisal Witoldovo življenjsko zgodbo na osnovi njegovih lastnih zapisov iz leta 1943 in 1945, ki jih je preveril z neštetimi dokumenti in pričevanji, dodano vrednost pa ji daje tudi množica fotografij, vse od taboriščnih portretov, ki glavnim akterjem nadenejo obraze, pa do prej neobjavljenih posnetkov gradnje krematorija.
Witold Pilecki je bil pred vojno premožni poljski častnik, ki je bil prisiljen izbrati med prioritetami: svojo družino, strahom pred nacizmom, strahom pred sovjeti ter svojim patriotizmom. Izbral je slednjega. Leta 1940, ko nemško uničevalno taborišče še ni bilo v povsem polnem pogonu, se naj bi namenoma dal aretirati in internirati, da bi v taborišču zanetil upor. Tam pa je kmalu postal del mehanizma, ki se je vse hitreje in vse bolj brutalno vrtel po svoje. Poleg že tako omejenih možnosti za uspeh so organizacijo odpora preprečevali predvsem drobni notranji spori in tekmovanja za prevlado. Kljub temu, da mu je uspelo k zaveznikom pretihotapiti številna poročila o stanju v Auschwitzu, se ti taborišča kljub prošnjam samih jetnikov niso nikoli odločili bombardirati zaradi vojaških in političnih prioritet. Witloldu se nazadnje razblinijo vse iluzije in sredi vojne, ko je industrijsko ubijanje postalo povsem vsakdanje, je iz taborišča pobegnil. Kot znan nasprotnik sovjetov je bil po vojni leta 1948 nazadnje obsojen na smrt, njegova zapuščina pa je bila namenoma potisnjena v pozabo.
Čeprav bi zgodba lahko bila odlična podlaga za ideološko – politične obračune in melodramatične vložke, se avtor temu uspešno izogne. Uspelo mu je namreč zapisati konkretno biografijo, ki temelji na podatkih in dejstvih, a se kljub temu bere kot roman. Namesto obtoževanja nam osvetli takratno stanje in zgodovinske tokove, ki so pripeljali do ene največjih tragedij človeštva, samo življenje v taborišču pa je opisano zelo detajlno in se v podrobnostih popolnoma ujema z najboljšimi v tej tematiki (npr. Potopljeni in rešeni, Anus mundi itd). Glavnega junaka Witolda Pileckega nam ne predstavi kot superjunaka, ampak predvsem kot človeka, ki je imel svoje dobre lastnosti, pa tudi svoje negativne in iracionalne plati. Vendarle pa je v ekstremnih okoliščinah ravnal po svoji človeški vesti in skušal preprečiti večje zlo. Prostovoljec je odlična analiza, zakaj mu to ni uspelo, v marsikaterem detajlu pa jo lahko preslikamo tudi na današnje stanje v svetu.