Trdobojec : zgodba Dejana Zavca v dvanajstih rundah

Kazalo.

Kar je najbolj vredno brati, so biografije. Zgodbe, ki jih piše življenje. Zgodbe, ki jih živi ta in oni posameznik. Naše zgodbe. Tvojo in mojo zgodbo, drago bralec. Zakaj ne? Kaj trdiš, da tvoje življenje ni polno preizkušenj, boja, vloženih moči in vztrajnosti, prijateljstva, ljubezni?
Morda do športa nimate nobenega pravega odnosa, do nobenega športa. Ali pa imate odnos le do izbranega. Kakšno stališče sprejeti do boksa, tega borilnega, na pogled ali v resnici zelo agresivnega športa. Ko se rjovenje gledalcev zdi kot pred dva tisoč leti, kruha in iger. Čeprav si dva zadajata in prejemata krute udarce.
Kakorkoli ste že odgovorili na zastavljena vprašanja, vam srčno priporočamo v branje biografijo o Dejanu Zavcu, osamljenemu slovenskemu boksarskemu svetovnemu prvaku iz revnih, oh, kako revnih, Haloz. Dotaknila se vas bo, globoko v srce, tudi če ne boste hoteli. In če je po vseh letih zares pri denarju, ga boste prav njemu iz srca privoščili. In morda naslednjič s stisnjenimi pestmi gledali prenos tekme in srčno navijali zanj.
Čisto slučajno je namesto k nogometu, po katerem je hrepenel, prišel k boksu. Vztrajal, treniral, vztrajal, treniral, treniral, treniral, vztrajal, čeprav je bil glede na svojo starost nekaj let v zamudi. In ko je le prišel na tekme, koliko nepoštenosti, dogovorjenih zmagovalcev in poražencev, mafije … je moral spoznati. Ostal je notranje čist, prijazen, zato nosi vzdevek Mr. Simpaticus. Dobil bo tudi vse vaše simpatije, ko boste brali to biografsko zgodbo. Podtaknite jo svojim najstnikom, da bodo vztrajali, se borili, upali proti upanju, se pobirali po porazih in predvsem imeli velike sanje.
V Sloveniji se niti ne zavedamo, kaj pomeni imeti svetovnega boksarskega prvaka. In Esada Babačića.