| Žanr | družbeni roman, humoristični roman |
| Narodnost | avstralska literatura |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 2015 |
| Založba | Mladinska knjiga |
| Zbirka |
Oddih |
| Prevod |
Tea Mejak |
| Ključne besede | Aspergerjev sindrom, Avtizem, Moški in ženske, Nosečnice, Nosečnost, Odnosi med spoloma |
Rosie in rahlo avtističnega profesorja Donalda Tillmana poznamo že iz romana Projekt Rosie. V tokratni zgodbi sta poročena že deset mesecev in deset dni. Don je zaradi Rosie korenito spremenil življenje. Ne uživa več vsakodnevno standardiziranih obrokov in postal je bolj spontan. Novica, da je Rosie noseča (kar seveda nikakor ni bilo v načrtu), Donu občutno zamaje tla pod nogami. Že spet se mu življenje spremeni. Rosie mu zabiča, da je naslednjih devet mesecev ne sme razburjati, ker bi povišana raven kortizola škodila otroku. Don vzame opozorilo zelo resno in se popolnoma posveti projektu otrok. Prijatelj mu odstopi prostorno stanovanje, v katerega se vseli tudi Rosijin mentor s fakultete Gene. Zmedeni Don išče nasvete v knjigah, pri prijateljih in na spletu. Pride celo v navzkriž z zakonom in mu grozi kazenska ovadba. Ker seveda ne sme razburjati Rosie, se zaplete v mrežo laži. Stvari mu popolnoma uidejo iz rok. Na ploščice v kopalnici sicer vestno riše otrokov razvoj, vendar z Rosie in s Popkom v trebuhu počasi prične izgubljati stik.
Objavljeno: 27.11.2015 12:44:16
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:28:43
Dobil sem priložnost, da se odkupim za neudeležbo na dveh pregledih z ultrazvokom.
Šola za starše je potekala v porodnišnici, v kateri je bila Rosie dogovorjena za porod. Bil sem odločen, da bom hodil z njo v šolo in se izkazal. Zgledoval sem se po tečaju za dobrega očeta, ki sem ga opravil že po prvem obisku.
Dave je že šel na eno od predavanj. “Namenjeno je predvsem očetom,” mi je razložil. “Kaj naj pričakujejo, kako naj bodo partnerki v oporo in take reči. Ženske to že vse vejo. Moški pa sebe in svoje žene spravljajo v sramoto s svojim neznanjem.”
Jaz Rosie že ne bom v sramoto.
(str. 303)
in nato