| Žanr | antiutopični roman, erotični roman, znanstvenofantastični roman |
| Narodnost | slovenska literatura |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 2016 |
| Založba | Amalietti & Amalietti |
| Ključne besede | Fantastika, Nadzor, Spolnost, Vesoljski poleti |
Izrazito žanrsko delo staroste slovenske znanstvene fantastike se odvija na Zemlji, na kateri po veliki zamračitvi oziroma mrču ni več moč živeti. Ljudje, kar jih je še preostalo, živijo v umetno vzdrževanih naselbinah. Njihova življenja so nadzorovana, telesa zmanipulirana, čustva odstranjena, nasprotno pa imajo močno poudarjen nagon po spolnosti, ki se pri nekaterih stopnjuje do obsesije. Edini, ki ohranijo vse človeške značilnosti, so senzorji. Njihova naloga je, da telepatsko vzdržujejo povezavo med Zemljo in vesoljskimi odpravami, ki iščejo druge naseljive svetove. Nekoč pa dva senzorja začneta dvomiti o pravilnosti ureditve, resničnosti mrča in smislu njihovih odprav, posledice pa so nepričakovane … Prvi del trilogije Ision-Iksia-Iks, ki je svoj prvi natis doživel že leta 1981, je močno erotično obarvan in slogovno bogat roman, ki z unikatnimi besednimi tvorbami še vedno pritegne pozornost (odraslega) ljubitelja tega žanra.
Objavljeno: 29.04.2016 13:29:45
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:29:59
“V bivalniku je še tema. Komaj zaznavna modrikasta svetloba mrči na ploskvi stropa. Ni še jutro. Jutro – smešno! Njegova družica Brinda, nadzornica dneva in noči v naselbini, še ni vklopila postopne osvetlitve v bivalnikih.
Brinda prižiga in ugaša luči, prepričana o pomembnosti tega opravila, čeprav bi lahko preklapljal stikalo kdorsibodi, še najbolje pa osrednji logosintski sklop, ki tako ali tako daje podnet za svetlobne spremembe, naravnane na časovno obdobje nekega dneva in noči. res pa je, da ima Brinda veliko veselje s tem opravilom, edino veselje razen spolnega občevanja, pri katerem je nenasitna.
Čeprav je odeja, s katero je Sumar pokrit, iz umetnih kodeljic in zato lahka kot puh, ga kljub temu tišči in duši. Zvrže jo s sebe, težkoba pa ostane. Zdi se mu, da primanjkuje kisika v bivalniku; kaj, če se je pokvaril dovod ali pa je nastala okvara v kisikarni …
Nič takega ne more biti krivo. Uredje naselbin deluje brez napak, nad vsem bedi osrednji logosintski sklop in ta sklop je nepokvarljiv in nezmotljiv pri izvajanju nastavljenega sporeda.
Kdo pa je nastavil spored? Res, kdo je bil? Oni, patrocinij sveta, ali deseterij? Ali pa kdo, ki je že zdavnaj preminil in se vse skupaj samodejniško obrača …” (str. 29-30)
