| Žanr | družbeni roman |
| Narodnost | angleška literatura |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 2016 |
| Založba | Mladinska knjiga |
| Zbirka |
Roman |
| Prevod |
Miriam Drev |
| Ključne besede | Bolezni, Kolesarstvo, Levkemija, Olimpijske igre, Prijateljstvo, Šport, Športniki |
Jack, Kate in Zoe so vrhunski športniki. Pedala kolesa pritiskajo do skrajnih zmožnosti in posegajo po zlatu na najvišjih tekmovanjih. V zasebnem življenju je na začetku odnos med njimi dokaj zapleten. Jack kaže naklonjenost do Kate, vmeša se Zoe, ki ji ga prevzame. Vendar Kate kljub temu v tekmi za Jacka zmaga. Izmuzne pa se ji dvoje olimpijskih iger, na katerih namesto nje Zoe poseže po zlatu. Prve Kate izpusti zaradi rojstva Sophie, tik pred nastopom na drugih, pa deklica nevarno zboli za levkemijo. Za Kate in Jacka predstavlja spopadanje s hčerino boleznijo olimpijado starševstva. Porazdelita in prilagodita si urnike treningov in skrbi za bolno hčer. Kljub dogodkom v preteklosti Kate in Zoe postaneta najboljši prijateljici. Imata tudi skupnega trenerja Toma, ki jima je kot oče. Zaradi spremenjenih pravil, po katerih se lahko na olimpijado uvrsti le ena, ostajata tudi tekmici na velodromu. Pred njima je odločilna kvalifikacijska tekma za nastop na olimpijadi. Bo Zoe posegla po tretjem zlatu, ali bo uspelo Kate prvič poseči po njem? Zlato je zgodba o uspehu, zgodba o tem, kaj smo zanj pripravljeni storiti in čemu smo se zanj pripravljeni odreči.
Objavljeno: 25.05.2016 11:00:23
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:30:15
“Na koncu ji ob tem, da je zamudila priložnost, ni bilo tako hudo, kot si je predstavljala. Z Jackom sta od nekdaj načrtovala, da bosta imela otroke, seveda takrat, ko bo njuna športna kariera končana. Če se je malce slepila, češ da gre za običajno smolo – denimo pozabljeno kontracepcijsko tabletko -, je stvar lažje sprejela. Rekla si je, da je s Sophie enako kot z vsakim tretjim otrokom: nenačrtovana je, a vseeno zaželena. Veselila se je Zoejinih uspehov, in ko je naslednji dan tudi Jack osvojil zlato medaljo, njena čustva poleg radosti niso vsebovala zapletenejših primesi. Ko jo je Jack zatem z vrhnje stopnice zmagovalnega odra vprašal, ali se hoče poročiti z njim, je, sama s Sophie v njihovi dnevni sobi pred malim televizorjem dva tisoč petsto kilometrov stran, vzkliknila: “JA!” Čez dvajset minut se je pred njihovo hišo prikazalo ducat fotografov in snemalna ekipa, ki ji je v neposrednem prenosu omogočila pogovor z Jackom.
“Ja,” je znova rekla, tokrat mirneje. “Ja, hočem.”
(str. 316 – 317)
