| Žanr | družbenokritični roman, družinski roman (tudi rodbinski), psihološki roman |
| Narodnost | italijanska literatura |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 2016 |
| Založba | Mladinska knjiga |
| Zbirka |
Roman |
| Prevod |
Janko Petrovec |
| Ključne besede | Družina, Medosebni odnosi, Moški, Očetje in hčere, Zakonsko življenje, Življenjska obdobja |
Glavni junak romana je moški, diplomirani filozof in kuhar, ki se na pragu štiridesetih odloči, da bo uživaško življenje z obilo alkohola in priložnostnimi spolnimi partnericami zamenjal za “srečo” zakonskega življenja. Po vztrajnem snubljenju prepriča izbranko Guilio v poroko, kmalu na svet prijoka tudi hčerka Anita. Namesto veselja in izpolnitve pa med zakoncema zavladata hlad in odtujenost … Izbrušeno napisana in psihološko dodelana pripoved ni le pisanje o prezgodaj izživeti generaciji italijanskega premožnejšega sloja srednjih let, pač pa tudi zgodba o porajanju čudovitega zavezništva v odnosu oče – otrok, ki nesrečnemu soprogu vrača vero v prihodnost in življenje.
Objavljeno: 17.11.2016 13:01:14
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:32:16
Jetnik ideologije seksa sem. Tako kot vsi drugi. Zato ne sprejemam razoroženega premirja, ki mi ga s spancem ponuja žena. Ta krivda ni samo moja. Za dolgo zgodbo gre: ko smo nekoč sredi preteklega stoletja pospravili ruševine bogve katere zaporedne vojne in ko je ni bilo več nesreče, ki bi nas še zaposlovala, smo sredi popoldanskega dolgčasa preložili na karto spolnosti cel metafizični vložek, ki smo ga v romantičnem stoletju predvsem stavili na karto ljubezni – zadnje religije Zahoda. Poteza ni zmagovita. Tvegamo izgubo tako pri eni kot pri drugi mizi, in lahko se zgodi, da se bomo ob koncu večera od obeh dvigali praznih rok. (str. 167)
