Moški

Družinsko praznovanje v Franciji, nekje »bogu za hrbtom«. Rojstni dan in upokojitev. Navzoči so sorodniki, bratje, sestre, svaki, svakinje, bratranci, sestrične. Slavljenka Solange zaradi ljubega miru in osebne vesti povabi tudi brata Bernarda, imenovanega Žerjavica, čeprav si, tako kot vsi ostali, njegove navzočnosti najmanj želi. In res. Prav on je tisti, ki na praznovanju povzroči škandal. Revež brez denarja, vidno zaznamovan s pijačo, sestri podari dragoceno broško. Ljudje okoli njega zahtevajo pojasnilo. Sestri je nerodno in sram jo je. Na srečo je zraven bratranec Rabut, ki Bernarda najbolje pozna. Prvi se spomni, kako je Bernard pred davnimi leti krivil svojo mamo, češ da mu je vzela že prislužen denar pod pretvezo mladoletnosti. Zdaj ko je mati v domu za ostarele, ji ta denar ukrade. In da bi bila mera polna, po praznovanju fizično obračuna še s sestrinim sodelavcem alžirskega rodu in njegovo ženo. Ima prav ali ne? Zakaj tolikšne zamere do sorodnikov še po mnogih letih? V drugem, tretjem in četrtem delu romana, katerega časovni okvir je vsega osemnajst ur, kot pripovedovalec nastopi bratranec Rabut, že tako poln zamer do Žerjavice, ki pa je skupaj z njim služil vojsko v Alžiriji. Takrat, ko je bila ta severnoafriška država še francoska in jo je bilo kot takšno treba obdržati. Tudi s silo, če ne gre drugače. Vojna, o kateri pripoveduje Rabut, oziroma jo povzema po pričevanjih še enega soborca, je kruta, kakršne so pač vojne na sploh. Še posebej za Bernarda, ki je bolj občutljiv in dojemljiv od drugih. »Kaj sploh delamo tukaj, komu smo potrebni?« se sprašuje. Ko ima vsega dovolj in meni, da mu je ušla še ženska, Francozinja, s katero se je rad družil, izzove prepir z nič hudega slutečim Rabutom. Ne samo kazen, ki sledi, zlomi ga tudi vojaški poraz, ki se zgodi ravno takrat. Spozna, da znajo biti domačini zlovešče nevarni, kadar bi se radi otresli tujcev. Bernard-Žerjavica je do konca potolčen. Če si domišlja, da ga je doma opeharila lastna mati (v resnici gre bolj za revščino in neizobraženost celotne rodbine), mu zločini, ki jim je priča v Alžiriji, dokončno omračijo um. Pripoved, kakršno si je nemogoče zamisliti zgolj iz vsakodnevnih poročil o najrazličnejših vojnah.