Sredi noči

Trideset drobnih zgodbic, ki so uokvirjene med uvodno in zaključno zgodbo, v katerih nastopata mravlja in veverica, je privlačen Tellegenov literarni svet, kjer odpovejo vse fizične zakonitosti in v katerem nam avtor približa poseben svet noči. Noč je vse tisto, kar nas skrbi, duši in muči, vsi dvomi, zadrege in problemi, ki jih nosimo v sebi bitja, ne glede na fizično obliko in svet, ki ga zaznavamo okrog sebe. Več kot trideset živali v sebi predeluje različne življenjske situacije svoje posebne realnosti in jih rešuje na nenavaden način: čaplja ne poje žabe, ker bi trpela zaradi njene odsotnosti; podlasica se uči biti prijazna do same sebe; kit zna leteti; krastača se sprašuje, kako obvladaš strašno jezo brez napihovanja; kobilico skrbi, da bo osramočena, če za posebno priložnost ne obleče pravega plašča … Številni problemi in zadrege so pripeljani do skrajnosti, kjer za zunanjega opazovalca postanejo groteskni in absurdni (lev poskuša kvakati; kača pozabi, kaj je pozabila; pingvin se zabava s spusti z zmrznjene gore svojih solza …), a so obenem tako zelo življenjski, da živalice zlahka začutimo in v njih najdemo drobec sebe. Ko pridemo do konca knjige, tja, kjer se noč umakne jutru in sonce skozi listje obsije mravljin obraz, smo spet na začetku, pri veverici iz prve zgodbe. Tako naravno, kot se drug v drugega prelivata svetloba in tema, dan in noč, sreča in žalost. Za knjigo Sredi noči nedvomno drži misel Petra Widdowsona, po kateri je literatura nenadzorovani svobodni prostor, v katerem se dogajajo nepredvidljive stvari, ki lahko proizvajajo nepričakovane učinke. Tellegenovo ustvarjanje je točno to: tenkočutna literarna poslastica za velike in majhne.