| Žanr | družbenokritični roman, eksistencialistični roman, simbolistični roman |
| Narodnost | portugalska literatura |
| Kraj in leto izida | V Ljubljani, 1997 |
| Založba | Cankarjeva založba |
| Prevod |
Barbara Juršič |
| Ključne besede | Družbeni konflikti, Epidemije, Nasilje, Preživetje, Slepota |
V mestu nenadoma izbruhne nenavadna epidemija “bele slepote”, ki se izjemno hitro širi med ljudmi. Ljudje popolnoma oslepijo, vidijo samo izrazito belo svetlobo. Da bi oblast zajezila širjenje epidemije, vse okužene strpa v opuščeno umobolnico, toda stvari kmalu uidejo izpod nadzora in slepci ostanejo prepuščeni sami sebi. V kaosu, ki nastane, sta morala in etika pozabljeni in na dan pridejo najhujše plati človeškega značaja.
Objavljeno: 06.11.2014 12:50:58
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:23:05
Drugi slepci so prišli skupaj. Nalovili so jih po njihovih domovih, drugega za drugim, tistega iz avtomobila čisto prvega, in tatu, ki ga je okradel, dekle s temnimi očali, škilastega fantiča ne, njega so prišli iskat v bolnišnico, kamor ga je odpeljala mati. Mati ni prišla z njim, ni bila tako zvita kot zdravnikova žena, da bi rekla, da je slepa, ne da bi to res bila, preprosta ženska je, ki ne zna lagati niti v svoje dobro.
