Istomesečniki : roman v dvanajstih poglavjih z epilogom

Nadvse topel roman intelektualke in antropologinje Svetlane Slapšak, publicistke, aktivistke in borke za človekove pravice, je pred dvema letoma izšel z naslovom Ravnoteža in bil razglašen kot najboljša srbska leposlovna knjiga 2016. V resnici je 20 let čakal v predalu, čeprav avtorica pravi, da še vedno ni dosegel tistih, ki mu je namenjen. Gre za prepletanje dveh romanov in še za vzporednega tretjega, ljubezenskega, tri pripovedne ravni. Zgodba, ki je postavljena v zadnjo dekado prejšnjega stoletja (tisočletja) v Beograd in delno v Slovenijo, v čas, ko je bil kaos zaradi vojne na višku, ko se je Balkan spreminjal v pekel, je pravzaprav nepomembna, trivialna. Bistvo pripovedi so junaške aktivistke, ki ne le pomagajo beguncem, ubežnikom, invalidom, ranjenim na dušah in družinskim članom, ki so tako ali drugače zaznamovani, bolni ali drugačni. Pri tem se neskončno žrtvujejo, a vztrajajo do konca. Služijo, da lahko dajejo ljudem in živalim. Pri tem so izpostavljene, ponižane, a ozaveščene in ponosne, imune na nacionalistične in šovinistične izpade. Vzporedno teče še ena zgodba po vzoru sester Brontë, feministična, očiščevalna.