Hiša razvajenih otrok

“Intenzivnost besed, ki se bodo kasneje vtkale v vsako pesem, raste, kot da bi resnica obstajala,” pravi avtorica v eni izmed novih pesmi. Sicer pa pesnica, prevajalka Kravosa, Sosiča, Jelinčiča, Pahorja idr. v hrvaški jezik, profesorica na slovenskih šolah v Trstu. Gre za zgoščene, na trenutke odrezave besede, sporočilne in odmevne, vpete v intimo skozi velika družbena vprašanja današnjega časa. Pesmi so pisane trijezično, v slovenščini, hrvaščini in italijanščini, z vrivki ali v celoti. Vanje pa zajema jezik kot identitetno določilo, kot je opisal v spremni besedi Marko Kravos, upodablja svet narave in človekov destruktivni in razobličen odnos do nje, skozi pesmi se sprehodi skozi otroštvo, intuitivno se spopada z mlini na veter današnjega časa in družbe, vzpostavlja odnose z lastnim okoljem. Ironična, igriva, zdaj intimna, zdaj paradoksalna. Hipoma integralno-kosovelovska pa spet vezana na kulturne, jezikovne in geopolitične krajine gornjega Jadrana. Avtoričine pesmi so na neki način, kot reče sama v eni izmed njih, “tržaške re konstrukcije”