Pod škrlatnim nebom
Žanr | zgodovinski roman |
Narodnost | literatura ZDA |
Kraj in leto izida | Tržič, 2018 |
Založba | Učila International |
Ključne besede | Zgodovinski roman |
Žanr | zgodovinski roman |
Narodnost | literatura ZDA |
Kraj in leto izida | Tržič, 2018 |
Založba | Učila International |
Ključne besede | Zgodovinski roman |
Zgodba romana se odvija v severnem delu Italije, predvsem v Milanu in njegovi okolici v časovnem obdobju od kapitulacije Italije leta 1943 do konca druge svetovne vojne. Mladoletnega Pina starša po bombardiranju Milana pošljeta k očetu Reju v Italijanske Alpe, kjer pomaga italijanskim Judom bežati v Švico. Ob polnoletnosti ga starša iz strahu za njegovo varnost prisilita, da vstopi v nemško vojsko, saj sta prepričana, da se bo tako izognil bojišču. Zaradi poškodbe pri rosnih osemnajstih postane osebni voznik generala Hansa Leyersa, ki je najskrivnostnejših in najmočnejših poveljnikov tretjega rajha. Pinu se s tem ponudi priložnost, da v samem jedru nemškega visokega poveljstva zbira podatke za zaveznike. Tako se z vojnimi strahotami in nacistično zasedbo spopada v tajnosti, pri čemer ga drži pokonci ljubezen do Anne in upanje, da se bosta nekega dne skupaj predala življenju, o kakršnem sanjata.
Roman pod škrlatnim nebom je napisan po življenjski zgodbi še živečega Giuseppeja (Pina) Lele. V njem nastopajo mnoge znane zgodovinske osebnosti, kot je Alberto Ascari, dvakratni zaporedni svetovni prvak Formule 1 v sezonah 1952 in 1953, Benito Musollini idr.
Objavljeno: 09.07.2018 13:57:30
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:37:05
“Samo sirene ter jok in kriki ljudi. Obupani oče je držal v rokah svetilko in kopal po ruševinah. Nedaleč stran je jokala njegova žena in prižemala k sebi mrtvega sina. Nekaj ljudi s svetilkami se je zbralo okrog deklice brez roke, ki je izgubila življenje in je zdaj s steklenim pogledom ležala na ulici. Pino, ki še nikoli dotlej ni videl mrtvega človeka, je tudi začel jokati. Nič več ne bo, kot je bilo. Najstnik je to zaznaval tako jasno kot sršene, ki so še vedno brenčali, in eksplozije, ki so mu še vedno odzvanjale v ušesih. Nič več ne bo, kot je bilo.”(str.33)