| Žanr | družbenokritični roman, mladinski roman, problemski roman, psihološki roman |
| Narodnost | italijanska literatura |
| Kraj in leto izida | Celje, 2018 |
| Založba | Celjska Mohorjeva družba |
| Prevod |
Mateja Gomboc |
| Ključne besede | Fantje, Invalidi, Osebnostni razvoj, Prestopniki, Prijateljstvo, Psihične travme, Sočutje, Šole, Vzgojni ukrepi |
Dario je razredni »huligan«, upornik, ki na šoli vedno zakuha kaj neprijetnega. Ravnatelj mu kot vzgojno kazen dodeli v varstvo Andyja, tetraplegika, priklenjenega na invalidski voziček, ki komaj lahko spregovori kakšno besedo. Kljub začetni jezi se Dario na potrpežljivega, dobrovoljnega invalida naveže, tudi Andy se zabava v njegovi družbi. Ko Dario vidi, kako silno si Andy želi sonca in narave, nekega dne z njim pobegne k morju, v San Vicenzo. Tam prebiva Dariov ločeni oče, na katerega je bil fant kot otrok zelo navezan, upa na ponovno zbližanje z njim. Kratko, dogodivščin polno potovanje pomeni za oba fanta svojevrstno katarzo, ki bo obema pozitivno spremenila življenje. Toplo, nenavadno pripoved o osebnostni rasti ter o brezpogojnem sprejemanju drugačnosti velja prebrati kot priročnik za vzgojo srca.
Objavljeno: 29.10.2018 17:47:00
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:37:40
“Torej?” je vprašal Dario. “Si ga že kdaj videl? Si že kdaj videl morje?” Andy se je smejal, grgral in odpiral usta. kot bi hotel pojesti vse to ogromno in prostrano morje, ki se razprostiralo pred njima. Dario mu je slekel jopico. “Nekaj časa bova tukaj, potem se vrneva, prav? Zvečer morava biti doma, sicer bova resnično v težavah.” Prijel ga je pod pazduhami, ga privzdignil in udobno namestil na mivko, da je bil s hrbtom naslonjen na sipino. Potem je sedel zraven in se s pogledom sprehodil po obzorju. “Lepo, kajne?” Andy se je smejal. (str. 33)
