Na koncu sveta sem srečala Noaha

Avstrijska avtorica Irmgard Kramer je napisala čudovit in pretresljiv roman Na koncu sveta sem srečala Noaha. Glavna protagonistka je deklica Marlene, ki jo na sprehodu po okolici sanatorija magično pritegne tuj rdeč kovček in še preden se dodobra zave, se znajde v vlogi Irine Pawlowe. Poletje preživi daleč proč od civilizacije, v stari vili, v družbi stare nune, vrtnarja in kuharja ter Noaha. Noah je očarljiv fant, slep in ujet v vili, ker izven njenih varovalnih zidov obstaja nekaj, zaradi česar hudo zboli. Najbolj od vsega pa si želi svobode. Marlene se vanj zaljubi vanj in mu pomaga pobegniti iz vile, ne glede na to, da se njegovo življenje zunaj varovanih zidov lahko hitro konča. Zgodba se ne konča tako, kot bi si predstavljali. Pobeg iz vile predstavlja popolnoma nekaj drugega, kot smo si lahko predstavljali. To sicer je pobeg in začetek novega življenja, ampak začetek življenja z novim srcem. Za Noaha in Marlene. Očitno pa med nami obstajajo nerazložljive povezave, ki nas, ko jih odkrijemo, pretresejo do temeljev. Ko jih in če jih odkrijemo, nam postane vse jasno in razumljivo. Brez besed. Zato premislite, če je res vse tako, kot se zdi na prvi pogled. Ste se kdaj vprašali, kaj se dogaja s človekom v umetni komi? Mislite, da bi iz dogajanja v glavi človeka, ki je v umetni komi, lahko nastal kakšen roman? Vsak dan bi morali pomisliti na to, da se naše življenje lahko v trenutku konča. Ko se zavemo naše minljivosti, ni več težko sprejemati odločitev v življenju, ker natančno vemo, kaj je za nas res pomembno. Slediti temu pa je potem popolnoma preprosto.