Mrtve duše : pesnitev

Poniglavo simpatični gospod Čičikov se potika po podeželju carske Rusije s prav posebnimi nameni. Od veleposestnikov poceni kupuje takoimenovane “mrtve duše”, kmete, ki so že pokojni, so pa še živi v evidenci oblasti. Kmalu jih ima v svoji lasti preko štiristo in na podlagi tega lastništva bo lahko od oblasti potegnil masten kredit in se obilno okoristil. Na določeni točki se začnejo stvari sukati po svoje, pride do nenavadnih, smešno tragičnih zapletov, roman pa izzveneva v psihološkem osvetljevanju antijunaka Čičikova, da končno lahko razumemo, zakaj se obnaša, kot se.
Čeprav humorno in v satiri, avtor izreka ostro kritiko tedanji ruski družbi, svojo vlogo pa razume zelo resno – ima se za razsvetljevalca, kar se razpoznava tudi iz njegove izjave v uvodu spremne besede (str. 331):
“Jaz sem namreč pisatelj, pisateljeva dolžnost pa ni zgolj ta, da zabava in je všečen – pisatelj, čigar dela ne plemenitijo duš in niso ljudem v poduk, bo to drago plačal.”