Dnevni red

Roman, za katerega je Éric Vuillard prejel Goncourtovo nagrado, najvišje francosko priznanje za književnost, temelji na resničnih dogodkih in govori o ljudeh, ki so krojili tok dogajanja v obdobju pred, med in po drugi svetovni vojni. O tistih, ki so pognali motor uničenja in o tistih, ki ga niso ustavili. O zločinu, navzočem v smehu množic, ki so pozdravljale vzpon nacističnega režima in o intimnih tragedijah posameznikov. Za večino njih je bil 20. februar 1933 povsem običajen dan in nihče ni slutil, da se je tistega poznega popoldneva dogajalo nekaj, kar bo v letih, ki so sledila, privedlo do katastrofe. Tega dne so se pred neimenovano palačo ustavljale črne limuzine, iz katerih so izstopali veljaki v temnih plaščih. Štiriindvajset industrialcev, gospodarstvenikov, podjetnikov in politikov se je na predvečer enega najtemnejših obdobij v svetovni zgodovini zbralo na sestanku, ki je izgledal kot običajen posloven posvet. Toda vzdušje v pričakovanju visokih gostov ni bilo sproščeno. Srečanje, na katerem so vplivna imena iz sveta industrije in financ obljubile zavezništvo nacističnemu režimu pri vzponu na oblast, je uvertura v drugo svetovno vojno. Vljudnostni pogovori s tujimi državniki se zlagoma zaostrujejo in spreminjajo v ultimate, nemška politika postaja vse agresivnejša, kar sprva vodi k priključitvi Avstrije Tretjemu rajhu in se konča v svetovni vojni. Dejanja peščice vplivnežev korak za korakom vodijo k “vratom pekla”.