skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

Morilčeve solze

Žanrdružbenokritični roman, mladinski roman
Narodnostfrancoska literatura
Kraj in leto izidaLjubljana, 2006
Založba
Zbirka Najst
Ključne besede Dečki, Divjina, Izobčenci, Morilci, Nasilje
Število strani

144

Čas branja

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

4-5 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Le sedanjost šteje

Prevod dela: Les larmes de l’assassin. , O avtorici na zavihku ov. V kraj, pozabljen od vseh, kjer je s svojimi starši živel mali Paolo, je vsak prišel samo z namenom. Turist, znanstvenik, pesnik, vsak je našel tam tisto, po kar je prišel. Angel Allegria je bil morilec in prišel je morit. Paolo je tako postal sirota, Angel pa je našel pristan, kamor se je umaknil pred strahotami, ki jih je počel. Paolo ni poznal učinka groze ali žalosti, ki bi ga moral doleteti ob pogledu na mrtva starša. Ni poznal strahu, ker mu je življenje ves čas nosilo trenutke, ki jih je moral sprejeti brez ugovora. Tako je sprejel tudi mrtvi telesi in Angelovo zahtevo, da mu skuha juho. Zaživela sta v nenavadnem sožitju, ki ga je zamajal prihod Luisa, tujca, ki ni vedel, da je postal Angelov konkurent za otrokovo naklonjenost. Luis je antipod Angela, njegova protipodoba, tista, ki bi si jo Angel takoj nadel, če bi le znal zaupati, presekati tisto kar ga je naredilo za okorelega morilca. Vendar življenje je skup trenutkov in odziv nanje večkrat napačen. Vsak ima v svojem življenjskem nizu tudi napačne odzive, le da niso zanje vsem izstavljeni računi.

Sedel je na tla, dvignil otroka k sebi, ga objel in nežno zibal. Ne da bi vedel, je začel prepevati. Le katera pesem mu je prišla na ustnice iz najtemnejše globine njegovega spomina? Mu jo je nekoč pela njegova mati, ko je bil še majhen in ni razumel, da umira? Ali pa jo je kje ukradel kot vse drugo? Saj je vseeno. Paolu je pel s srčnostjo tistih, ki niso še nikoli peli in katerih glas se v stiski nenadoma odpre, ne da bi se oziral na karkoli drugega kot na potrebo po tolažbi. Samo morilec sem, je mrmral, a nekaj vem… Ko je človek žalosten in ima srečo, da je ob njem nekdo, ki mu ponuja rame, takrat ne gre oklevati. str.71

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Morilčeve solze.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 135
Komentarji: 0
Število ocen: 2
Želi prebrati: 0
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 3