Stalinove krave

Roman Stalinove krave se dogaja na Finskem in v Estoniji v drugi polovici 20. in na začetku 21. stoletja. Prinaša zgodbe treh generacij žensk iste družine: babice Sofie, mame Katariine in hčere Anne. Prav slednja je osrednja oseba in pogosto tudi glavna pripovedovalka življenjskih zgodb vseh treh protagonistk. Anna samo sebe določa z dvemi najpomembnejšimi dejstvi njenega življenja: je narodnostno mešane identitete (oče je Finec, mama Estonka) in ima motnje prehranjevanja. Obe dejstvi sta temeljna kamna romana. Preko narodnostno mešanega osrednjega literarnega subjekta se v romanu razvija široka problematika večkulturnosti. Z Anno podoživljamo trk dveh kultur in dveh političnih režimov: kapitalistične Finske in komunistične Estonije. Čeprav je Anna rojena na Finskem in tam tudi živi, se močno identificira z estonskim delom sebe – od otroštva kljub precej zaprtim mejam in togim političnim režimom z mamo redno obiskujeta Estonijo in estonske sorodnike. Preko mamine in babičine zgodbe izvemo veliko o življenju v Estoniji, o intimnih in družinskih travmah njenih prebivalcev v času represij režima Sovjetske zveze. Tudi opisi prehajanja meje in dojemanja tujcev in izseljencev, ki se vračajo na obiske v domovino, so teme, ki bodo gotovo blizu marsikateremu bralcu. Drugi temeljni motiv romana je Annina samopodoba. Problem iskanja narodne identitete in doživljanja motnje hranjenja avtorica iz strani v stran stopnjuje, od začetnega zanikanja do soočenja, sprejemanja in končnega reševanja. Roman ima zelo jasno strukturo. Kljub temu, da vsebuje življenjske zgodbe treh žensk, pripoved ni oblikovana v triptih. Vodilna nit romana je Annina izpoved, ki je razdeljena v krajše odlomke. Zgodba mame Katariine je izpostavljena z drugačnim grafičnim oblikovanjem, v zgodbo babice Sofije nas dosledno uvedejo letnice na začetku krajših delov besedila. Vse to ustvarja bralcu prijazno trdno celoto, kjer z lahkoto sledimo posameznim zgodbam vseh treh žensk, ne da bi izgubili pregled nad izhodiščno zgodbo romana. Vsebinsko delo ponuja številne teme, tako krajevno vezane (zgodovina Estonije, povojne politične razmere, komunistični režim, družbeni položaj žensk, različna politična stališča v družini …) kot tudi splošne, ki niso geo-politično pogojene (partnerski odnosi, narodnostno mešani zakoni, sestavljena narodna identiteta, odraščanje dekleta, odnosi mati-hči, družinsko življenje, motnje hranjenja, bulimija, izkrivljena samopodoba …). Stalinove krave so prvi od petih romanov Sofi Oksanen (original je izšel leta 2003) v slovenščino sta prevedena njena tudi njena romana Očiščenje (original 2007, prevod Bibi Ovaska Presetnik, 2011) in Ko golobice izginejo (original 2012, prevod Julija Potrč Šavli, 2016). Roman Stalinove krave je bil ob izidu nominiran za finsko nagrado za najboljši prvenec (The Helsingin Sanomat Prize for the best debutant novel), za svoj literarni opus – ki poleg romanov vsebuje tudi gledališke igre, poezijo in eseje – je avtorica prejela številne mednarodne nagrade. Leta 2017 je Sofi Oksanen bila gostja Festivala Literatur sveta Fabula.