Gabriela

Pisateljica Ivana Vatovec je v romanu Gabriela opisala resnično življenjsko zgodbo ženske, ki ji jo je slednja zaupala malo pred svojo smrtjo. Pripoved začne pred drugo svetovno vojno z njenim rojstvom in otroštvom, ki ga je preživljala s staršema in sestro Verico v idilični vasici Zavrh, kjer je njen oče dobil službo kot oskrbnik manjše elektrarne ob reki. Ko se začne vojna, sovaščan – partizan – iz maščevanja ustreli njenega očeta. Ženske se nato same prebijajo skozi življenje, ki je zanje kot »oporečne državljanke« vse prej kot lahko. Gabriela se med vojno zaljubi v italijanskega vojaka Pepina, ki obljubi, da ji bo po vojni pisal in bosta zaživela skupaj. Ker pisem ni, leta pa minevajo, je prepričana, da jo je pozabil. Poroči se s prijateljem Ladom, med katerima pa ni ljubezni. Desetletja preživi v hladnem zakonu, medtem ko v srcu še vedno nosi svojo pravo ljubezen, Pepina. Ko umre njen edini sin, poštna uslužbenka pa ji končno izroči Pepinova pisma, se poda na pot v Italijo, vendar prepozno. Pepino je že leto dni mrtev. Gabriela ob obisku pove prijateljici žalostno zgodbo svojega življenja, saj se ji zdi, da jo bo edina razumela.