Govorica najvišjih gora
Žanr | spomini |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2020 |
Založba | Chiara |
Ključne besede | Alpinistične odprave, Doživetja, Energijske slike, Jannu, Nanga parbat, Tomaž Humar |
Žanr | spomini |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2020 |
Založba | Chiara |
Ključne besede | Alpinistične odprave, Doživetja, Energijske slike, Jannu, Nanga parbat, Tomaž Humar |
Terapevtka Nataša Pergar je alpinistu Tomažu Humarja pomagala pri njegovih hudih poškodbah leta 2001, ko mu medicina ni dala več upanja, da bo hodil brez pomoči bergel, kaj šele plezal. Izkazalo se je, da je bil Tomaž odličen in vztrajen učenec in tudi zelo dojemljiv za nezemeljska področja. Odločil se je, da Natašo kot terapevtko vzame v svoje odprave na najvišje gore. Zanimalo ga je tudi, ali bi lahko videla energijo, avro, gora in kako lahko s tem svojim darom, videnjem, pomaga odpravi.
Nataša Pergar je bila z njim kar na treh alpinističnih odpravah: Nanga Parbat (2003 in 2005) in Jannu (2004).To je bil zanjo popolnoma nov svet, ki nam ga v knjigi tudi slikovito predstavi. Kako je doživljala ta tuj in odročen svet, kako je doživljala samo odpravo in kako je zaznavala energijska polja članov odprave, kako se je spreminjala energijska slika gore, na katero so se želeli povzpeti, vse to nam razumljivo in včasih tudi s kančkom humorja predstavi v svoji knjigi. Spoznavamo Tomaža, njegov odnos do sveta, njegovo močno voljo, pa tudi trenutke nemoči. Poleg fotografij so v knjigi objavljene tudi te slike različnih energijskih polj tako gora kot ljudi.
Knjigi so dodali svoje spomine tudi Tomaževih najzvestejši spremljevalci na v knjigi opisanih odpravah: Stipe Božić, Aleš Koželj, Arne Hodalič in dr. Anda Perdan.
Objavljeno: 03.11.2020 09:46:46
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:42:59
»Tomaž in Stipe sta zgodaj zjutraj precej otovorjena zapustila bazni tabor. Njuna naloga je bila, poleg aklimatizacije, najti ustrezno in varno pot za sestop. Prvi dan nista imela težav, granitno 300-metrsko steno sta preplezala in se povzpela na višino 5500m. Tam sta postavila šotor. Zvečer smo si pošiljali svetlobne signale. Bila sta na varnem.« (str. 100)