| Žanr | dnevnik, družboslovna razprava |
| Narodnost | antična literatura |
| Kraj in leto izida | V Ljubljani, 1988 |
| Založba | Slovenska matica |
| Prevod |
Prevod Antona Sovreta Priredil, Uvod In Opombe Napisal Kajetan Gantar |
| Ključne besede | antična književnost, antoninus, Filozofija, marcus aurelius |
Mark Avrelij se v knjigi navezuje na dediščino, ki zajema vse bogastvo grške nravstvene filozofije od Herklita do Demokrita pa do zadnjih izrastkov velikih in malih sokratskih šol. Toda ob tem se vendarle čuti še posebej zavezanega eni izmed teh šol, in sicer stoicizmu. V Rimu in posebej v miselnem svetu Marka Avrelija se je grška stoa prepojila s starorimskim idealom možatosti in kreposti in tako postala rimska centralna ideologija. Po mnenju nekaterih zgodovinarjev in filozofov je ta knjiga eden najboljših orisov kulturnega, političnega in vojaškega življenja antične Grčije ne samo pri nas, ampak tudi v evropskem okviru.
Objavljeno: 21.12.2020 15:08:37
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:43:42
Tudi tvoji otročiči so listje; listje je vse, kar z videzom resnice poje človeku hvalo oziroma narobe, kar ga preklinja ali na tihem graja in zasmehuje; listje je končno tudi to, kar bo nadaljevalo tvoj posmrtni spomin. Zakaj to listje požene, ko pridejo ure pomladne, pa privrši veter in ga pomete na tla; zatem pa požene drevje drugo. Kratko življenje je skupna usoda vsemu: ti pa se za vsem poganjaš in pred vsem bežiš, kot da bi bilo vse večno. Malo še, pa boš zatisnil oči, in še malo, pa bo drug tudi po tvojem pogrebcu jokal.
