| Žanr | biografski roman, zgodovinski roman |
| Narodnost | slovenska literatura |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 2021 |
| Založba | Mladinska knjiga |
| Ključne besede | Knjigotrštvo, Knjigotržci, Moderna, Svetovna vojna 1914-1918, Svetovna vojna 1939-1945, Založniki, Založništvo, zgodovinski romani |
Tanja Tuma (1964-) je vso svojo kariero posvetila knjigam. Najprej je delala kot urednica in založnica, potem pa je prestopila na pisateljski breg. Njenim romanom, napisanim v slovenščini in angleščini, je skupna obravnava novejše slovenske zgodovine. Med bralci je leta 2015 zaslovela s Češnjami, belimi in rdečimi, romanom o spravi. Roman z naslovom Brodník združuje avtoričin interes za slovensko zgodovino in strast do založniškega poklica. Brodník je literarizirana biografija dr. Lavoslava Schwentnerja, pionirja med slovenskimi založniki in knjigotržci, ki je sicer bolj znan po svojem sodelovanju (in sporih) z Ivanom Cankarjem in drugimi predstavniki slovenske moderne. Založnika spoznamo kot “aškerčevskega” brodníka skozi številna neurja prve polovice 20. stoletja, od prve svetovne vojne pa do nemirnega življenja v skupni državi Jugoslaviji. V tem času se je moral soočiti s skopuškimi kupci knjig, cenzuro, okorno zakonodajo, vojnim stanjem in sovražnim odnosom do slovenskega jezika. Roman poleg naslovnega junaka spremlja še pot njegovih sodobnikov (med njimi sta odvetnik Henrik Tuma in pisatelj Ivan Cankar). Ti Schwentnerja spoštujejo kot človeka, ne razumejo pa, kako težaven je lahko založniški poklic zares. Res je težaven, pa če ga opravljaš v Avstro-Ogrski/Jugoslaviji ali v Republiki Sloveniji. Tanja Tuma je s pomočjo natančnega raziskovanja, pri čemer ji je s svojim znanjem in slikovnim gradivom pomagal antikvar Rok Glavan, ustvarila v nekaterih ozirih še vedno aktualen slavospev založniškemu poklicu. Roman spremljajo spremne besede Tume in Glavana ter bibliografija in zbirka slikovnega gradiva.
Objavljeno: 04.07.2021 15:42:57
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:45:49
“Kmalu sem bolje spoznal tega trgovca z besedami, potomca savinjskih splavarjev. Bil je krvav pod kožo, sočuten, celo dobroten. Seveda sem bil jaz na drugem polu in mi honorarji nikoli niso zadostovali, a moral sem sprejeti meje in dejstva, da je založništvo resna ekonomska zadeva. V poslu je bil Polde prekaljen in suveren. Če si zahteval nekaj, kar mu ni šlo v račun, si brž doživel njegove štiri žalostno-skrbne poglede: prvič se je zastrmel kvišku, drugič v stran, tretjič v tla in četrtič vate, v pogajalca. To je pomenilo, da ne bo popustil. Postavil te je na trdna tla kot sprehajalec palico.” (str. 267)
