3096 dni : [neverjetna zgodba o osmih letih zlorab in ponižanj in o neupogljivem duhu, ki ji je pomagal, da se ni zlomila]

3096 dni je presunljiva biografska drama Natasche Kampusch, ki se je začela marčevskega jutra leta 1998, ko se je takrat desetletna deklica s težkim otroštvom na poti v šolo zazrla v modre oči Wolfganga Priklopila, na videz neškodljivega moškega s praznim pogledom, ki jo je naposled ugrabil in zaprl v kletni prostor svojega domovanja na severovzhodnem delu Dunaja. Natascha si je kot otrok želela pobegniti v tuje svetove, ni pa se zavedala, da bo za preživetje primorana storiti prav to. Kot otrok je sovražila občutek nemoči, ki jo je opominjal na to, da je otrok, zato je hrepenela po odraslosti – verjela je, da bo tako lahko obvladovala nezaželene občutke in omilila strah. V dunajskem predmestju, kjer je dolgih osem let živela kot talka brez staršev in prijateljev, oropana ne le svobode, temveč tudi otroštva, pubertete in adolescence – tako rekoč okradena identitete, je bila za obstoj prisiljena izoblikovati nov svet, svoj svet. Ugrabiteljevo ječo je začela spreminjati v svoj prostor, svojo stvarnost, a z lucidnim zavedanjem, kdo je bila pred ugrabitvijo. Priča smo torej preobrazbi desetletne deklice v močno žensko, ki v prostorih temnice sklene pogodbo z lastnim jazom, da se bo iz tega pekla rešila, kar je dokaz njene moči in zmagoslavja človeškega duha. Ustvarila si je drugi jaz, s katerim je v sebi vzbudila nagon po preživetju in željo po življenju, ki jo je silila, da se je do zadnjega in ne glede na vse borila za obstanek. V tej novi realnosti je Nataschi uspelo manipulirati s svojim ugrabiteljem, do katerega je imela dvoličen odnos, – in prav to ji je omogočilo, da je leta 2006 po 3096 dneh telesnega in duševnega zlorabljanja iz časovne luknje, kjer je Priklopil igral vlogo časovnega gospodarja, pobegnila.