Od nekdaj sem oboževala vonj po starih knjigah in porumenelih straneh, ki so me skorajda zmogle vrniti v čas, ko so bile napisane. Ta arhaični vonj me je pomiril tako, kot me je včasih znala pomiriti mama, ko mi je česala dolge lase. Kot da bi se s tem, ko sem prijela v roke knjigo, rokovala z vsemi: s pisateljem in protagonistom iz nekega drugega časa.
Ni nedavnih iskanj.