Preteklost je tekla kot reka, ki prestopa svoje brege in poplavlja vse naokoli, dere skozi ozke ulice, poplavlja pritličja, se vzpenja po stenah, razbija okna in vstopa v sobe, s seboj nosi veje, listje, utopljene mačke, plakate, klobuke uličnih glasbenikov, harmonike, fotografije, časopise, filmsko scenografijo, nogo mize, ponavljajoče se šale, tuje popoldneve, plošče, ki preskakujejo… Veliki cunami preteklosti.
Nekje v Andih še danes verjamejo, da je prihodnost za tabo. Nenadoma in nepredvidljivo ti pride za hrbet, preteklost pa ti je vedno pred očmi, se je že zgodila. Ko govorijo o preteklosti, ljudje iz plemena Aymara pokažejo z roko predse. Hodiš naprej, z obrazom obrnjen k preteklosti, in se oziraš nazaj k prihodnosti.