Pod Rožco
V zraku odmeva klic gora,
čez slemena veter veje,
vabi te kot najbolje zna,
na vrhove, polne bele odeje.
Raznašajo ga klici ptic,
obujeni v narave lepoti,
odkrivajo skrivnosti stezic,
mnogih src neodkritih poti.
Tam, kjer macesen sreča brinje,
strmi bregovi osivele skale valijo,
v borno zemljo odtisnjene stopinje,
rišejo poti, po katerih srca hrepenijo.
(Tomaž Klinar)
"In navsezadnje, bi se zanju zaradi tega sploh kaj spremenilo? Naj smo simulirani ali ne, pač živimo, čutimo, ljubimo, trpimo, ustvarjamo, in ko bomo umrli, bomo v simulaciji vsi pustili za seboj majčkeno sled. Kakšno korist pa bi imeli od tega, če bi vedeli? Zaslepljenosti moramo vedno dajati prednost pred znanostjo. Nevednost je dobra tovarišica, resnica pa nas nikoli ne osreči. Potemtakem je bolje biti simuliran in srečen."