“Besede so kot nevidna koža, ovijajo svet in ga delajo resničnega. In vendar ne moreš reči, da sveta ne bi bilo, da ne bi bil resničen, če bi mu odvzeli besede. V najboljšem primeru se zdi, da stvari lahko blagoslovijo besede, ki jih razpoznavajo, in da besede lahko blagoslovijo vse.«
Na prstih imam črnilo. Všeč mi je, kako je videti odtis mojega palca na njeni koži. Če bi bil boljši umetnik, bi jo potiskal z odtisi palca, pustil bi znamenje na vseh svojih najljubših mestih kot dokaz moje predanosti.
Odpre oči in se mi nasmehne, s težkimi vekami in rožnatimi ustnicami in jaz sem ponovno ves zasopel in patetičen. Neuporaben. Toda povsem prepričan.
Nihče še nikoli ni ljubil tako, kot jaz ljubim Anne.
Pridi v posteljo, Thomas, zašepeče in jaz nočem več pisati ali risati ali si celo umiti roke.