3špehbombe
Žanr | mladinski roman |
Narodnost | francoska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2019 |
Založba | Mladinska knjiga |
Zbirka |
Odisej |
Prevod |
Katja Zakrajšek |
Ključne besede | Dekleta, Grdost, Kolesarjenje, Potovanja, Prijateljstvo, V mladinskem leposlovju |
Večkrat nagrajeni roman priljubljene francoske pisateljice in prevajalke Clémentine Beauvais je leta 2016 med drugim prejel prestižno nagrado Prix Sorcières. Po njem je nastala gledališka predstava, knjiga je bila prevedena v številne jezike. Gre za zgodbo o treh špehbombah, treh dekletih, ki jih v šoli zasmehujejo zaradi njihovega videza. Spoznajo se, spoprijateljijo ter odločijo, da se bodo med počitnicami odpravile na razburljivo kolesarsko potovanje od Bourg-en-Bressa do Pariza. Na kolesarskem popotovanju, na katerem spotoma prodajajo klobase, se Mireille, Astrid in Hakimi pridruži tudi Hakimin brat. Obstajajo trije razlogi, zakaj naj bi bili 14. julija, ko v Elizejski palači poteka vrtna zabava, v Parizu. Za te razloge pa vedo samo špehbombe in špehbombin brat in jih niti na koncu ne razkrijejo, ker se stvari iztečejo drugače, kot so si zamislili od začetka. Izkaže se, da je pot pomembnejša od cilja. Potovanje jim prinese nenadejano slavo, predvsem pa dragocena spoznanja o sebi, družbi in svetu. Ampak v Pariz se bodo še vrnili. Nekdo bo prejel legijo časti, nekdo bo užival na koncertu Indochine, nekomu bodo izdali knjigo Bit in presenečenje: Za filozofijo nepričakovanega, pa verjetno bo še kakšna priložnost za obisk Pariza. Delo se dotakne predvsem presojanja mladostnic po njihovem videzu ter dojemanja športa kot sredstva za preseganje lastnih omejitev in ne sredstva za hujšanje. Na potovanju dekleta in fant odrastejo ter spoznajo, kaj je v življenju resnično pomembno. Pomembno je, da izstopimo iz svojih okvirjev in se predamo lepotam življenja. Življenje je lepo.
Objavljeno: 11.09.2019 18:06:45
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:39:43
“Patricia Laplanche, moja mama, meni ravno nasprotno. Meni, da je človeškemu bitju lastno, da se naslaja nad presenečenjem, nad nepredvidenim, nad novim. Človek načrtuje in kartografira, to že – ni pa to tisto, zaradi česar je človek. Nasprotno, to je njegova živalska plat. Tudi žival načrtuje. Čebela gradi šesterokotne celice, mačka preračuna pot svoje šape do metulja, ki ga hoče ujeti (razen Cartka, ki mu lov na metulje sploh ne gre od tac). Človek pa je, nasprotno, zares človeški zato, ker iz vsega tega reda črpa nekaj novega, nepričakovanega. Umetnost, čustva, življenje – to je tisto, kar vznikne, ko propadejo predvidevanja, programi in napovedi.” (str. 167-168)