Adijo, hotel mama

Dorjan se odloči vstopiti v svet odraslih. Nič nenavadnega za 32-letnega fanta in skrajni čas, bi lahko rekli. Odraslost udejanja s selitvijo iz udobnega maminega naročja, pravzaprav velike mansarde v mamini hiši, v enosobno stanovanjce, svoj novi dom.
»A misliš še danes priti po zadnjo ropotijo?« je iztočnica iz mencanja o pravilni odločitvi in morebitnem odlogu neizbežnega, postati odrasel! Novi dom dobiva podobo skladišča, prejšnje življenje je v škatlah, ki jih noče odpreti. Ves čas je v monologu s svojim odnosom do tistega prej.
Dorianovo »odraščanje« je skup tkanja nove niti, speljane stran od matere in stran od moških egov prijateljev. Skuša se izmakniti še sliki svojega očeta, ki ga lovi s svojimi nevrednimi geni. Občuduje sestro in mater in išče njun približek v podobi in karakterju pri novi sosedi.