Ahilova smrt
Žanr | detektivski roman, kriminalni roman |
Narodnost | ruska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2008 |
Založba | Modrijan |
Prevod |
Lijana Dejak |
Ključne besede | 19. stoletje, Detektivi, Kriminal, Policisti, Politični interesi, Rusija, Umori |
Carjeva akcija
Fandorin je štiri leta je preživel na ruskem veleposlaništvu v Tokiu. Tam je spoznal Maso, in odkar mu je rešil življenje, je Masa postal njegov zvesti spremljevalec. Skupaj z njim se po burnih potovanjih in dogodkih vrne v Rusijo. V Peterburgu namenijo Fandorinu službo pomočnika za posebne naloge v Moskvi. Fandorin postane kolegijski prisednik. General gubernator Vladimir Andrejevič Dolgarukoj mu kakšne posebne naloge ne more dati, zato ga pošlje na počitek in razgledovanje mesta. A še preden se Fandorin dobro naspi, je že v akciji. V hotelu, kjer prebiva tudi sam, najdejo mrtvega generala Soboljeva, ljubljenca Rusije, ki ga zaradi legendarne vojaške sreče kličejo tudi Ahil. Fandorin z ostro intuicijo povezuje dogodke, dejstva in domneve, koplje po dokumentih in spominu. Z Maso, ki mu je vedno tik za petami, sta večkrat v nevarnosti, a Fandorin je prekaljen detektiv, ki je do sedaj preživel vsako še tako nevarno, tudi smrtno situacijo. Pri tem mu pomaga urjenje v posebnih japonskih borilnih veščinah in življenjski slog, ki ga je prevzel v Tokiu. Tokrat v zadevi, ki jo mora razrešiti, mrgoli oseb na visokih in nižjih političnih položajih, vse pa povezuje vpletenost v veliko zaroto proti carju in državi sami.
Boris Akunin (rojen 1956) je pisatelj gruzijskega rodu. Njegovo pravo ime je Grigorij Čhartišvili. Pravi, da je serijo o Fandorinu zasnoval kot novo obliko ruske književnosti in z njo zapolnil vrzel tako imenovane srednje književnosti za lahkotno branje. Pa vendar je njegov opus kriminalk napisan vešče, intrigantno, elegantno, dramatično in s polno ironije. Čeprav so Akuninove detektivke pisane za zabavo, zahtevajo precej izobraženega bralca. Ahilova smrt je četrta knjiga v seriji kriminalk z detektivom Fandorinom v glavni vlogi. Odvija se v Moskvi 19. stoletja, kamor iz Evrope prodirajo tudi tehnične novosti, kot sta električna razsvetljava, ki hitro nadomešča sveče in plinske svetilke ter telefon, ki še ni docela razvit, a je priročna zadeva, četudi (ali morda ravno zato) prenaša popačen glas. Roman v odličnem prevod Lijane Dejak je razdeljen na dva dela. V prvem spremljamo dogajanje z gledišča Fandorina, v drugem pa s stališča poklicnega morilca, najboljšega, kar jih je kdaj obstajalo. Ob koncu romana je priložen seznam vseh oseb, ki nastopajo v zgodbi, kar bralcu olajša sledenje vlogam in povezavam med njimi.
Objavljeno: 02.05.2024 13:41:35
Zadnja sprememba: 12.05.2024 18:23:07
Fandorin je strmel v cmeravo spačeni čedni obrazek in se samo čudil. Človeška narava ga ni nehala presenečati s svojo nepredvidljivostjo. Kdo bi pomislil, da se bo razbojniški samodržec, strah in trepet moskovske policije, popolnoma zlomil že ob dveh klofutah. Za pokušnjo je Fandorin malo zanihal nunčako in Miša je takoj prenehal tarnati – kakor začaran se je zastrmel v okrvavljeno palico, spet potegnil glavo med ramena in se začel tresti. Neverjetno – deluje. Skrajna krutost je druga plat strahopetnosti, je filozofsko pomislil Erast Petrovič. Kar v bistvu niti ne preseneča, saj sta to najgrši lastnosti človeškega rodu.
(str. 131)