Ajda, vila z obzidja

Ajda, vila z obzidja je mladinski roman, ki ga je napisala vsestranska glasbenica Natalija Šimunović, ki je pred kratkim izdala svoj knjižni prvenec, zbirko kratkih zgodb Sotto voce. S knjigo Ajda, vila z obzidja, pa vstopa v svet mladinske literature. Zgodba govori o odraščanju deklice Ajde iz Kamnika, ki jo k sreči obkroža ljubeča družina. Ajda gre skozi burno mladostniško obdobje, ki je polno uporništva, slabih ocen, odvečnih kilogramov, nesrečnih ljubezni in nerazumevanja s starši. Je pa zelo umetniško (glasbeno in likovno) in matematično nadarjeno dekle. Slikar je bil tudi njene dedek. Ajda svoj smisel življenja najde v igranju flavte (z igranjem je začela pri pihalnem orkestru in potem nadaljevala tudi sama) in to jo potegne iz brezna slabih ocen in odnosov. Še posebej pa jo strezni obdobje, ko njen oče, pilot, s katerim se izjemno razumeta, doživi nesrečo z letalom in tudi sam pade v brezno iz katerega se bo potrebno počasi dvigniti. Tako, kot je Ajdi iz brezna pomagala glasba, je očetu pomagalo kuhanje in vrtnarjenje. Izkušnja s flavto je za Ajdo pomenila preživetje male deklice, ki je postala velika in bo arhitektka. Ustvarjala bo, delala in služila kruh s tem, kar bo sestavila skupaj. Odločila se je, da ne bo prezrla Ajde, ki gradi, ki išče in izračunava oblike. Ob tem pa je potrebno še posebej izpostaviti, da je tudi Ajdina mama, sicer kirurginja, preživela zelo težko otroštvo. Se je pa našel lokalni veterinar, ki mu je mama pomagala pri delu. Tako je že v zgodnji mladosti obvezovala, prevezovala in dajala injekcije in našla svoj smisel v življenju. Nezanemarljivo pa je tudi, da je Ajda imela tudi zelo ljubečo in razumevajočo babico Elo. Za srečno življenje torej potrebujemo: ljudi, za katere vemo, da nas imajo radi ne glede na vse, neko dejavnost, ki osmisli naše življenje in zaradi katere zjutraj radi vstanemo ter en majhen dotik čarobnosti (ki ga lahko najdemo v jolly barvicah ali za mestnim obzidjem). Če bi o jolly barvicah in o čarobnem dogajanju za mestnim obzidjem v Kamniku radi izvedeli kaj več, pa preberite mladinski roman, ki vam ga zelo priporočamo v branje. Pa še tole, tudi kakšni rojstni dnevi znajo biti res čarobni, čeprav jih včasih res ne maramo. Natalija Šimunović je dokazala, da ima tudi ona več talentov, ne samo glasbenega. Glede na številne izkušnje na pedagoškem področju pa ne preseneča, da odlično razume, kaj se v glavi plete mladih dekletom in fantom, ki so tik pred vstopom v svet odraslih. In verjetno je tudi ona pripomogla k temu, da je koga glasba potegnila iz brezna depresije. Energija igranja v orkestru pa ji je tudi znana, saj je v njih dolga leta sama igrala, zdaj pa vodi Simfonični orkester Jesenice.