Alica v deželi plaščev
Žanr | pesem |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2016 |
Založba | Mladinska knjiga |
Zbirka |
Nova slovenska knjiga |
Barbara Pogačnik je pesnica, literarna prevajalka, literarna kritičarka in še marsikaj. Je avtorica zbirk Poplave, V množici izgubljeni papir, Modrina hiše/The Blue of the House, Funia Luni Iunie, Stopinje po rižu (Goga) in Alica in hišna tipalka. Gostovala je na številnih literarnih festivalih po svetu, njene pesmi so vključene v različne antologije, prevedene v več kot 20 jezikov.
Pesniška zbirka je nabor pravljičnih in tudi resničnih junakinj, ko so Alica, Sneguljčica, Ronja, Gerda, Pepelka in mnoge druge soočene z igro čustev in življenja, ki ni najlažje, najlepše. Iniciacije, iskanje identitete, surrealistični prehodi so bralcu znani že iz poprejšnje čudežne dežele, vodijo pa v iskanje osebnega, notranjega prostora in časa. Preplet realnosti in surrealističnih vrivkov, jogurta/popra, bližine/oddaljenosti, govora/molka, skratka jin/jangovskih
isto-nasprotij in še česa naredi pesmi sveže in izdredno zanimive.
Objavljeno: 11.08.2016 08:20:13
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:31:07
Dve leseni babuški sem, ko prikovana/
v vremenski hišici gledam,
kako ne govoriš. V meni
vzhaja vreme v oblakih, in toča, ki uniči njivo, kadar govoriš. Od tako daleč sem
pred odprtimi vratci kot eno Poifemovo oko.
Njiva se zvije vase, in ni preprostega načina,
kako odpreti grlo, mehanizmi v oknih so lomljivi,
a poslikava na obeh babuškah ne pomeni,
da nimam rok. Ko ne govoriš, mi v naročju
zrastejo zelišča. Obzorje se zdrobi v stekleno oko,
šivankino uho se skozi lahko zrak
izmika niti. Rojstvo,
ki ne steče, izmaknjeni spomin. Pomlad
pred pticami trza s polnim časom: zamiranje kaplje
v kljunu, tesnoba letnega časa.
(str. 20)