Alternativni ukrep
Žanr | mladinski roman |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Dob pri Domžalah, 2020 |
Založba | Miš |
Zbirka |
Zorenja |
Ključne besede | Dekleta, Droge, Družinski odnosi, Mladostniki, Odraščanje, Prijateljstvo, V mladinskem leposlovju |
Tanja Mastnak, avtorica mladinskega romana Alternativni ukrep, je magistrica umetnostne zgodovine, doktorica historične antropologije vizualnega, predavateljica, teoretičarka, likovna kritičarka, kustosinja in avtorica na literarnem področju. V romanu Alternativni ukrep spremljamo osebnostno preobrazbo najstnice Solange. Najstniško življenje je polno preizkušanja. Preizkušanja stvari in mej do kam bo šlo. Solange občuti posledice kajenja džointa s svojo najboljšo prijateljico Nino, prepisovanja in prepira s sošolko. Posledica je med drugim tudi alternativni ukrep oziroma skrb za betežno starko, ki okreva po operaciji. To ji popolnoma spremeni življenje. Amelijine modrosti in nasveti so namreč odmaknjene od teženje doma. To teženje sicer sploh ni teženje, ampak skrb za otroka. Solange spozna, da gresta odgovornost in svoboda z roko v roki. Za to, da lahko počneš, kar si želiš, moraš biti tudi dovolj odgovoren. Njena najboljša prijateljica Nina namreč ni dovolj odgovorna do sebe in posledice njene zasvojenosti, ker je vedno lahko počela, kar je želela, so vedno hujše. Solange pokaže svojo odgovornost do svoje najboljše prijateljice in ob pomoči staršev in Amelije ji uspe Nino spraviti v komuno. Ampak, kljub temu, da nekomu skušaš pomagati, je izid vedno odvisen od tega, koliko je tisti drugi pomoč pripravljen sprejeti. Solange se je s pomočjo starševsko neobremenjene Amelije in zaradi ljubezni staršev uspelo prebiti skozi težavna najstniška leta in pogumno zakorakati v življenje. Nini žal zaradi odsotnosti starševske ljubezni to ni uspelo. S komuno je dobila še eno priložnost. Jo bo znala izkoristiti? Predvsem je to knjiga, ki nam veliko pove o tem, kako pomembno je v najstniških letih in tudi sicer v življenju, da nas ima nekdo rad in nas razume ter sprejema točno take, kot smo. Z vsemi dobrimi in slabimi lastnostmi vred.
Objavljeno: 18.06.2020 13:09:36
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:41:55
“Čeprav se nismo dosti pogovarjali, je bilo jasno, da sta obisk komune in slovo od Nine vse močno pretresla. Uroš je mračno strmel predse in vozil malo prehitro za ostre ovinke gorske ceste. Amelija se je presedla na prednji sedež in z levico krčevito stiskala držalo na vratih. Sama sem se zadaj tiho cmerila. Bilo mi je zoprno, da bi onadva opazila, kako mi je, konec koncev sem to sama hotela. Hotela sem pomagati Nini in zdaj ima Nina pomoč. Vseeno sem žalovala. Za prijateljstvom, za vsem dobrim, kar se je zgodilo med nama, za vsem tistim, kar sem verjela, da Nina je, in se je izkazalo, da to ni, za preteklostjo, za prihodnostjo, ki je ne bo. Za vsem tem. Na križišču tik pred Firencami je Uroš zapeljal na stran.” (str. 177)