Ameriška pastorala

Pastoralno ubranost in spokojnost je moč najti v slikarskem ali morda glasbenem delu, družbena realnost pa je vse preveč dinamična, večplastna in nestabilna, da bi lahko kdaj bila idilična, pastoralna. Roman Ameriška pastorala je izvrstna upodobitev te družbene iluzije, ki jo poznamo kot ameriški sen.
Zgodbo, katere okvir je 45. obletnica mature, nam v prvi osebi pripoveduje Nathan Zuckermann, nekakšen pisateljev alter ego. Ob tej priložnosti od svojega nekdanjega sošolca Jerrya izve za tragično zgodbo Jerryevega brata Seymourja Levova.
Levov, ki ga je nekoč tudi sam Zuckermann oboževal, je pravi prototip ameriškega junaka, živa uresničitev ameriških sanj. Otrok židovskih staršev, ki so ga zaradi njegovega izgleda klicali Šved, je pameten, čeden mladenič, uspešen športnik, marinec, ki se poroči z nekdanjo miss. Od očeta prevzame vodenje poslov uspešnega družinskega podjetja, obkroža ga ljubeča družina in idiličen dom na podeželju.
Potem pa nemirna šestdeseta prinesejo rasne in socialne nemire, vojno v Vietnamu in mirovniško gibanje, seksualno revolucijo in politične afere. Seymourova hči se pridruži skrajni skupini, ki svoje nasprotovanje podkrepi z bombnimi napadi. V enem od teh Mary podstavi bombo v lokalni trgovini, kjer pa je zaradi nesrečnega naključja ubit mimoidoči. Eno samo dejanje popolnoma iztiri navidez popolno Seymourjevo življenje.
Zgodba v romanu je zanimiva prispodoba dogajanj v 60-ih in 70-ih letih, ko je prišlo do preloma tako v vrednostnem sistemu kot v socialnem in ekonomskem življenju. Balon ameriškega sna, ki se je polnil vse od Rooseveltovih časov, je bil pred tem, da poči.
Seymourjevo soočenje s hčerjo, potem ko se je več leta skrivala v komunah, med uličnimi potepuhi in zavrženci vseh vrst, je dobra aluzija na soočenje ameriške družbe z lastno krivičnostjo, nedoslednostjo in zlaganostjo. Bolečina in šok, ki ga doživi oče ob soočenju z usodo lastnega otroka, je premočna, da bi ju lahko uspešno predelal in presegel. Na nivoju družbenega pa je to priložnost za iskanje novega vrednostnega konsenza, navdiha.