| Žanr | ljubezenski roman |
| Narodnost | literatura ZDA |
| Kraj in leto izida | Maribor, 2018 |
| Založba | Hiša knjig, Založba KMŠ |
| Prevod |
Vesna Česnik Korošec |
| Ključne besede | Gluhonemi, krivica, Nasilje nad ženskami, Posilstvo |
Catherine Anderson je priznana ameriška avtorica ljubezenskih romanov, ki je zaslovela s svojimi čustvenimi pripovedmi in privlačnimi liki. Njena dela so pogosto prepletena s tematikami družine, odpuščanja in ljubezni, kar bralce navdušuje in globoko presune.
V romanu Anniejina pesem spremljamo zgodbo Annie Trimble, ki živi v samotnem svetu, nedostopnem in nerazumljenem za druge. Kljub temu je njeno srce polno ljubezni in sočutja. Ko Alex Montgomery izve za krutost, ki jo je doživela, se odloči, da jo bo zaščitil in poskrbel zanjo in za otroka, ki ga nosi pod srcem. Toda med Annie in Alexom se začne razvijati veliko več, kot si je Alex kadarkoli predstavljal.
Skozi roman spremljamo ne le čustveno potovanje Annie in Alexa, temveč tudi postopno razkrivanje globljih plasti njunih osebnosti. Skozi njuno soočanje z življenjskimi izzivi in preizkušnjami bralci spoznavajo njuno notranjo moč ter pogum za spremembe.
Prisotni sta tudi temi odpuščanja in osebne rasti, ki sta ključnega pomena za razvoj glavnih likov.
Skozi njuno potovanje se spoprijemata z bolečino preteklosti in se učita, kako odpustiti ter se osvoboditi bremen preteklosti.
Avtorica spretno prikaže tudi odnose med stranskimi liki, ki dodajo zgodbi še večjo globino. Bralci se lahko identificirajo s stranskimi liki in se vživijo v njihove izkušnje ter čustva.
S svojim veščim pripovedovanjem Catherine Anderson ustvarja živopisne like, ki razkrivajo plasti svojih čustev in globino človeške duše.
Roman je čarobno potovanje skozi svet ljubezni, osebne rasti in odpuščanja, ki bo bralca prevzel in ganil.
Objavljeno: 15.03.2024 14:03:33
Zadnja sprememba: 11.12.2024 09:58:24
»Preden te izpustim, moraš plačati ceno,« je nežno dodal. Ob tem so ji modre oči potemnele in začutil je, kako se je njeno telo še bolj napelo. O, da, razumela je. »Če nočeš plesati z mano,« je vztrajal, »mi to povej.«
(str. 477)
Maddy je ostro zajela sapo. »Gospod Alex! Sram naj vas bo. Veste, da ubogi deklič ne more govoriti.«
»O, lahko.« je rekel, ne da bi odmaknil pogled od Anniejinega.
»In bo, sicer jo bom cel dan držal takole v objemu.«
Annie je razširila oči. Alex se je zarežal. »No, ljubica? Zavrni me ali pleši z mano. Zelo preprosto je.«
Ustnice je potegnila v ravno črto. Alex je pazil, da ni preveč pritiskal nanjo, pač pa je okrepil prijem na njenem pasu in jo še malce bolj stisnil k sebi. Dvignila je brado, prava podoba kljubovanja. V odgovor na to se je znova začel počasi premikati po sobi in jo prisilil, da se je premikala skupaj z njim. »Zašepetaj mi jo, ljubica. Dobro vem, da lahko.«
Str. 231
