Ariadna
Žanr | epski roman, fantastični roman, zgodovinski roman |
Narodnost | angleška literatura |
Kraj in leto izida | Tržič, 2022 |
Založba | Učila International |
Prevod |
Marko Bogataj |
Ključne besede | Antika, Grška mitologija, Grški bogovi, Ženske |
Klasični mit v moderni preobleki
Večina nas pozna grški mit o Tezeju, ki je premagal Minotavra – pol človeka, pol bika. Pri tem mu je pomagala kretska princesa Ariadna in z njeno pomočjo je našel pot iz labirinta, v katerem je vladal Minotaver. Tezej je pobegnil skupaj z Ariadno, nato pa jo zapustil na otoku Naksos. Kakšna pa je Ariadnina plat zgodbe in kaj se je z njo zgodilo po Tezejevem odhodu? Na ti dve vprašanji skuša britanska avtorica Jennifer Saint odgovoriti v pričujočem romanu. Gre za moderno, lahko bi rekli feministično predelavo mita, saj v ospredje postavi ženske, ki so bile v preteklosti zapostavljene. V grški družbi, ki jo spoznamo v romanu, so bile namreč popolnoma podrejene moškim, bogovi pa so jih pogosto kaznovali za grehe njihovih mož, bratov, sinov.
Ariadna odrašča skupaj s sestro Fajdro, s katero sta si zelo blizu. Palači v Knososu s trdo roko vlada njun oče, kralj Minos, mama Pazifaa pa že od rojstva Minotavra ni več podobna sama sebi. Sestri vseeno odraščata brezskrbno, njune sreče ne zmoti niti prihod sedmih mladenk in sedmih mladeničev, ki jih morajo Atene vsako leto kot davek za Minosovo zmago v vojni poslati, da bodo žrtvovani Minotavru. Ko pa na Kreto kot tribut pripluje atenski princ Tezej, se življenji takrat že skoraj odraslih sester zasukata v nepričakovano smer… Britanski knjigotržci so roman uvrstili v ožji izbor za nagrado Waterstones Book of the Year 2021, priljubljen pa je tudi med bralci, saj je bil v ožjem izboru za najboljši fantazijski roman leta 2021 na portalu Goodreads.
Objavljeno: 17.03.2022 10:52:06
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:48:51
Začutila sem, da se je v Ejrene nekaj spremenilo, ko je sedla zraven mene. Moje besede so jo presenetile. Zagotovo ni pričakovala, da se bom razburjala zaradi malenkosti, štrene, ki bi mi jo umaknila, kakor se meglica umakne pred rožnatimi žarki zore. Nisem se zavedala, da sem zadela v srčiko ženstva: naj smo živele še tako krepostno, vseeno sta nas lahko uničila moška strast in pohlep. In glede tega nismo mogle nič ukreniti. (str. 21)