Artur : pes, ki je prečkal džunglo, da bi našel dom

Medtem ko so mačke svojega zvezdniškega predstavnika dobile s potepuškim mačkom Bobom, pasje vrste predstavlja Artur, glavni junak knjige švedskih avtorjev Mikaela Lundnorda in Val Hudson. Bob je šel v glasbene vode, Artur pa je glede na svojega lastnika in soavtorja knjige bolj športne narave. Mikael Lundnord je namreč ekstremni športnik, organizator in udeleženec tako imenovanih pustolovskih dirk, vzdržljivostnih tekmovanj, ki vključujejo pohodništvo (ali zaradi hitrosti potovanja bolje rečeno tek), kolesarstvo in kajakaštvo, teren je več kot nevaren, v približno petih dnevih pa se prepotuje okoli 700 kilometrov, se po jeklenicah spušča čez prepade in se vmes osvoji tudi kakšen štiritisočak. Ekipe so sestavljene iz štirih udeleženceh, ena izmed njih je navadno ženska, na tekmi po Ekvadorju pa se je Mikaelova ekipa nepričakovano povečala še za enega člana, potepuškega psa. Svetel mešanec, ki mu je bilo zaradi umazanije in ran barvo težko natančneje določiti, se jim je pridružil sredi džungle praktično od nikoder in jih več ni zapustil, čeprav je bilo zato potrebno preplavati tudi kakšno deročo reko. Zaradi dostojanstvenega vedenja je dobil ime po legendarnem angleškem kralju, med njim in vodjo ekipe Lundnordom pa se je spletla tako močna vez, da ga je Šved nameraval vzeti za svojega in odpeljati s seboj domov. Ko se je tekmovanje zaključilo in je bilo konec ekstremnih fizičnih naporov in nevarnosti, pa je nastopila druga bitka, boj z birokratskimi mlini, tako švedskimi kot tudi ekvadorskimi. A Arturjeva zgodba se konča srečno, je zgodba o uspehu, predvsem zaradi vere v dobroto, ki jo bralec obudi ob branju knjige. Steče tudi kakšna solza, pa ne zaradi morebitne patetike, ampak odkritih čustev, ki se porodijo, ko postanemo priča pripravljenosti pomagati drugemu živemu bitju, pa naj je to žival, sotekmovalec, ki je omagal na sredi poti, ali pa celo izčrpani tekmec. In zaželimo si postati boljša oseba.