Audrey Hepburn in zvezdniški sij
Žanr | biografski roman |
Narodnost | nemška literatura |
Kraj in leto izida | Tržič, 2021 |
Založba | Učila International |
Prevod |
Neža Kralj |
Ključne besede | Filmski igralci |
Nepozabna igralka se je rodila premožnemu britanskemu bankirju in nizozemski plemkinji. Ko je bila stara šest let, je zakon njenih staršev razpadel, oče je zapustil družino in malo Audrey je to zaznamovalo za vse življenje. Uteho je našla pri urah baleta. Sanjala je, da bo postala uspešna in svetovno znana primabalerina. Žal je v sanje mnogih deklet in fantov sredi prejšnjega stoletja kruto posegla druga svetovna vojna. Audrey se je z družino zaradi varnosti preselila na Nizozemsko k starim staršem, a med vojno so vsi trpeli hudo pomanjkanje. Odraščajoča baletka je v tem času bila pogosto zelo lačna, kar jo je telesno zaznamovalo za vse življenje in posledično uničilo njene sanje o baletu.
Naključja so Audrey kasneje pripeljala v filmske vode. Vse je osupnila s svojo naravnostjo, svežino, prirojeno eleganco in talentom, ki se ga sama niti ni zavedala. Pogosto je dvomila vase in svoje igralske sposobnosti, saj je v sebi videla le plesalko. Njen prvi celovečerni film Rimske počitnice ji je prinesel oskarja in postala je ljubljenka holivudskega sveta. Imela je priložnost zaigrati z največjimi zvezdami takratnega časa.
A glamur, slava in bogastvo je nista osrečila. Njeno zasebno življenje je bilo prežeto z iskanjem ljubezni in prave družinske sreče. V sebi si je vedno želela biti predvsem dobra žena, mati in gospodinja, obenem pa je znala videti tudi pomanjkanje in potrebe tistih, ki niso imeli take sreče v življenju kot sama. Postala je neutrudna humanitarka in borka za boljše življenje vseh pomoči potrebnih.
Objavljeno: 03.11.2021 10:54:19
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:47:36
Odkar obstaja svet, obstajajo tudi krivice na njem. Toda svet je eden in to postaja čedalje očitnejše, ko se manjša in smo čedalje bolj povezani. Zato tudi ni vprašanje, ali so tisti, ki imajo, moralno dolžni dati tistim, ki nimajo.
Str. 393