Avgust : veliki slepar
Žanr | življenjepis / biografija |
Narodnost | italijanska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2013 |
Založba | Kmečki glas |
Zbirka |
Zgodovinske osebnosti |
Prevod |
Karmen Mlinar |
Ključne besede | 63 pr.n.št.-14 n.št., augustus, caius iulius caesar octavianus, rimski cesar, Rimski imperij, Vladarji |
Avgustov duh je še danes viden na ulicah Rima, na zidovih, lokih in v kipih. Na majhnem Palatinu še danes stoji »intra pomoerium« Avgustovo bivališče. Avgustovo domovanje je bilo postavljeno ob Apolonovem templju, kot dokaz sorodstvene vezi, zaradi katere je bil mladi princeps ljubljenec boga, ki je poskrbel za uničenje morilcev Cezarja, njegovega prastrica. Vez je bila del legende, po kateri je njegovo Mater Atio oplodil Apolon. Oktavijan je bil Cezarjev pranečak in dedič. Zgodovina ga pozna pod imenom Gaj Julij Cezar Avgust, divi filius, ki je spretno igral reublikanca in se dal imenovati za konzula, ko je imel štirideset let za tribuna ter za najvišjega svečenika in cenzorja, ko je bil star petdeset let. S temi funkcijami postane absolutni monarh, položaj monarha pa naredi za deden. Antonio Spinosa v biografiji Avgust, predstavi neznana dejstva o najbolj hvaljenem cesarju antike.
Objavljeno: 19.11.2020 12:39:47
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:43:17
Še kot mladenič je Oktavijan pogosto govoril v javnosti in to tako dobro, da je pošel obilo aplavzov in čestitk. Vselej je bil obkrožen z mladimi sovrstniki in odraslimi, svojimi oboževalci. Ženske so se vanj zaljubljale, toda »stoka« Atia je vselej uspela ohraniti njegovo čistost. (str. 15)