Baladine in romance

Poljski pisatelj Ignacy Karpowicz, avtor večih romanov, ki odmevajo v njegovi domovini in širše, tudi prevajalec, nam v Baladinah in romancah ponuja gost, kaotičen nektar vseh možnih človeških čustev. Nanje pa, kot beremo, niso imuni niti bogovi, ne glede na svoj izvor ali pripadnost določenem zgodovinskem obdobju. V mestu vseh mest na nebu, kjer prebivajo, postane Zevsu dolgčas. Sklene, da se bodo bogovi vrnili na zemljo. In kam točno? Lahko izbirajo. Proti plačilu, seveda. Tudi na nebu namreč ne gre brez denarja. Bogovi se odločijo za Poljsko, deželo v akciji, trenutno cenovno najbolj ugoden predel zemlje. Dogajanje tam je pestro, polno zamotanih ljubezenskih zvez, ponesrečenih družinskih odnosov in tudi iskanj smisla življenja. Pekel se ukine, nebo se zapira, bogovi sestopajo. Eros dobi novo nalogo, pravzaprav je to Zevsov ukaz, ciljati s svojimi puščicami v bogove. In ko te enkrat zadene, si pripravljen na vse. Tudi na povsem navadno življenje v malem stanovanjcu. Ki ga sicer lahko malce razširiš, če si še vedno vsaj malo boga. Karpowicz v zgodbo spretno vplete razmere v sodobni Poljski in jih z nemalo ironije izpostavlja kritičnemu očesu in dojemanju bralca. Roman ima tri dele, kot ima naslov romana tri besede, vsak od teh delov pa je mešanica prejšnjega in tudi prihodnjega v sedanjem. Bo božji sestop in vpliv na družbene razmere, poseg v medosebne človeške odnose dober ali slab? Ali pa se sploh ne bo nič spremenilo? Nikoli se ne ve. Pri bogovih, bolj ali manj muhastih, je možno čisto vse.