Balkan Sobranie : samovzgojni roman ali Ide Tito preko Romanije

Roman Jožeta Snoja govori predvsem o generaciji moških, ki s(m)o služili domovino v časih neke druge skupnosti. Za glavni naslov romana je avtor vzel ime ene najbolj znanih mešanic tobaka, ki se je uporabljal za kajenje pipe. Avtor ga je tudi podnaslovil s »samovzgojni roman«. Kaj je s tem mislil je jasno vsem, ki smo leto ali več svojih mladih dni prepustili ne/smislenemu vojaškemu drilu in ubijanju lastnega mladega ega, kolikor ga je kdo prinesel s seboj v razne kraje nekdanje Juge. V romanu, ki ima nedvomno tudi avtobiografski značaj, ima svoje mesto osrednji lik Fant, ki ima zaradi svojega narodnega izvora dodatno ime Janez« ali »Švabo«, kot so običajno poimenovali fante iz Slovenije. Ima pa še dodatno težavo. Je namreč precej bolj izobražen od sotrpinov, kar pomeni, da je tudi bolj zanimiv za zloglasno vojaško protiobveščevalno službo – KOS in pol izobražene oficirje, ki so svojo superiornost nad podrejenimi običajno izkazovali na razne primitivne načine.
Fant je bil na začetku svojega drila poslan v šolo za podoficirski kader v Bilećo, po zaključku »obuke« pa v Leskovac v Srbiji, ki je bil znan kot mesto »žarov in kozmetike«.
Avtor v romanu uporablja precej barvit vojaški besednjak tedanjega časa, ki daje vsebini še posebno pestrost, a pomeni tem, ki tistega časa niso doživljali, morda težave v razumevanju. Zato je na koncu dodan tudi priročen slovar izrazov.